Ime izobraževalnega programa: BIOTEHNIŠKA GIMNAZIJA
Biotehniška gimnazija je strokovna gimnazija, ki v svojem izbirnem delu ponuja strokovni maturitetni predmet BIOTEHNOLOGIJO. V tretjem in četrtem letniku izbirajo med MIKROBIOLOGIJO in KMETIJSTVOM.
| 1. letnik | 2. letnik | 3. letnik | 4. letnik | Skupno število ur v programu |
I – OBVEZNI PREDMETI | |||||
Slovenščina | 4 | 4 | 4 | 4 | 560 |
Matematika | 4 | 4 | 4 | 4 | 560 |
Prvi tuji jezik – angleščina | 3 | 3 | 3 | 3 | 420 |
Drugi tuji jezik – nemščina | 3 | 3 | 3 | 3 | 420 |
Zgodovina | 2 | 2 | 2 |
| 210 |
Športna vzgoja | 3 | 3 | 3 | 3 | 420 |
Glasba ali Likovna umetnost | 2 |
|
|
| 70 |
Geografija | 2 | 2 |
|
| 140 |
Biologija | 2 | 2 | 2 |
2 | 140–280 |
Kemija | 2 | 2 | 2 | 140–280 | |
Fizika | 2 | 2 |
| 140–280 | |
Psihologija |
|
| 2 |
| 70 |
Sociologija |
| 2 |
|
| 70 |
Informatika | 3 |
|
|
| 105 |
Biotehnologija |
| 2 | 3 | 3 | 280 |
Laboratorijske vaje |
| 2 | 2 | 2 | 210 |
Mikrobiologija ali Kmetijstvo ali Interdisciplinarni strokovni sklop |
|
|
3
|
3 |
210 |
II – IZBIRNI PREDMETI NA SPLOŠNI MATURI (dodatna priprava na splošno maturo) | 0–2 | 0–6 | 0–280 | ||
III – OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE | 90 ur na leto | 90 ur na leto | 90 ur na leto | 30 ur na leto | 300
|
SKUPAJ (I + II + III) | 32 | 33 | 31–33 | 27–33 | 4605–4885 |
Število tednov pouka | 35 | 35 | 35 | 35 | 140 |
Število tednov obveznih izbirnih vsebin | 3 | 3 | 3 | 1 | 10 |
Skupno število tednov izobraževanja | 38 | 38 | 38 | 36 | 150 |
Kmetijstvo 3. letnik
Gimnazijci spoznajo naravne danosti (tla, podnebje) za kmetijstvo v Sloveniji in vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo. Primerjajo konvencionalno, ekološko in biodinamično kmetovanje in gospodarjenje z naravo. Seznanijo se z osnovami rastlinske pridelave, spoznajo nekatere rastlinske bolezni in škodljivce ter načine varstva rastlin. Poudarek je na ekološki in biodinamični pridelavi. Pri praktičnem delu je poudarek na opazovanju rastlin in delu na posestvu, ki sovpada z letnim časom.
Kmetijstvo 4. letnik
Gimnazijci primerjajo gospodarski pomen industrijskega, ekološkega in biodinamičnega pridelavanja hrane in vpliv tako pridelane hrane na zdravje ljudi. Razumejo gospodarski pomen travništva in pašništva in s tem navezavo na živinorejo. V naravi prepoznavajo pomembnejše vrste trav in metuljnic. Živinorejo obravnavajo v povezavi z varovanjem okolja, poudarek je na ekološki živinoreji in avtohtonih pasmah. Opazujejo etologijo živali. Spoznavajo gospodarski pomen sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva v povezavi s praktičnimi izkušnjami na posestvu.