PORTUGALSKA 2024

• Inštitucija prejemnica: Associação de Desenvolvimento das Regiões do Parque Nacional da Peneda-Gerês 
• Termin usposabljanja: 3. 9. – 6. 9. 2024
• Področje usposabljanja: naravovarstvo
• Udeleženke: Mojca Logar, Marjeta Vovk, Meta Žefran, David Celar

2. 9. 2024

Srečno, brez zamud smo prispeli v kraj Ponte da Barca. Majhen srednjeveški kraj na severu Portugalske, ki je eno od petih občin, ki upravljajo narodni park Peneda geres. Uslužbenki Sonia in Sandrina sta nam predstavili delovanje parka, namestili smo se v hotelu in peljali sta nas na odlično kosilo. Park je zelo razvejan, sega tudi v Španijo in zajema različne dejavnosti – kmetijstvo, zavarovano območje, športno dejavnost, konje, vodne aktivnosti….

To je bila teorija, jutri pa gremo na prakso…..

3. 9. 2024 – 1. dan

V torek smo si ogledali kamp, ki je odprt celo leto. Nahaja se ob reki Lima. V kampu je prostor za avtodome, šotore, najamemo lahko glamping šotor ali bungalov na stebrih.  Najlepše parcele ležijo pri reki in ves čas lahko opazujemo borovce, evkaliptuse in reko. Kamp je odprt celo leto.

Preizkusili smo aktivnost na vodi, s kajakom smo bili zares spretni.

Naslednji kraj je bil Lindoso. Edini grad, ki se nahaja v parku,  je v preteklosti služil kot utrdba in mejna postojanka. V preteklosti so jih Španci ves čas potiskali proti zahodu in obramba pred napadalci s celine je bila pomembna. V kraju je veliko majhnih objektov na podstavkih, ki so služili za shranjevanje koruze in drugega žita. Pravijo jim išpigerioš. Postavljeni so v smeri tako, da v njih veter suši žito. Ta stavba je zaščitni znak kraja. Vas je majhna in ljudje se izseljujejo. Da bi prinesli vsaj nekaj življenja, so stare hiše s pomočjo evropskih sredstev obnovili v starem stilu in jih preuredili v apartmaje. Obiskali smo dva takšna apartmaja. V teh prostorih živi tradicija in kulturna dediščina, ki se prepleta z modernimi potrebami gostov. Prihajajo s celega sveta.  

Za zaključek dneva je sledilo presenečenje, sprejel nas je sam župan občine Ponte da Barca, Augusto Marinho.  Bil je navdušen nad našim sodelovanjem, ki se nadaljuje iz enega projekta v drugega. Povedali smo mu, da s portugalskimi šolami sodelujemo že več kot 15 let. Vedno znova se radi vračamo sem, ker tukaj najdemo zanesljive partnerje, lepe dežele in prijazne ljudi.  

Nad deželo pa visijo ognjeni zublji – požar. Helikopterji ves čas gasijo in prevažajo vodo. Bitja z ognjem je neizprosna.

4. 9. 2024  – 2. dan

Danes smo se odpravili v drugi del parka, v kraj Geres  in nato v muzej Geira Museum. Vozil smo se po podeželju, ki je razprostrano in široko. Gore smo uravnane, granitna podlaga daje zavetje borovcem, borom, cipresam in drugemu rastju. Srečali smo veliko nakladnih panjev – čebelarstvo je tukaj zelo razvito, ker je dobra paša. Čebelo imajo celo v grbu mesta Ponte da Barca.  Muzej Geira Museum prikazuje življenje Rimljanov v teh krajih. Res so bili mojstri gradnje cest. Cel dan smo se vozili po nekdanji rimski cesti. Ob poti je veliko milnikov – kamnov, ki so označevali koliko kilometrov je do Rima in kateri cesar je  vladal v času gradnje ceste. »Vse poti vodijo v Rim«, ni čudno da je bil ta rek tako popularen. Rimske ceste, mostovi, viadukti, kanali, hiše so bile velikanska tehnološka prednost pred ostalimi ljudstvi, kar vse smo lahko spoznali v muzeju.

Obiskali smo učni center narodnega parka Campo do Geres in se seznanili z geološko zgradbo kraja, rastlinsko odejo in prisotnostjo živali. Vse je lepo didaktično pripravljeno in urejeno. Park je zasnovan tako, da ima več učnih centrov na različnih lokacijah. Tako v enem predstavljajo biosfero, v drugem zgodovino, v tretjem gospodarstvo…Obiskovalce spodbudi, da obiščejo vse centre in tako spoznajo celoten park na različnih lokacijah. Mi bomo obiskali tri tovrstne centre.

Sledila je aktivnost v naravi – jahanje konj. Konji so bili fantastični. Nihče od nas ni usposobljen jahač. Prišli smo do hlevov, vodnik nam je pripeljal konje in kar šli smo. V gozd, na goro, med drevesi in praprotjo, čez potok… Bilo je fantastično. Imajo zelo izurjene konje, da so mirno in varno na svojih sedlih peljali popolne neznance.

Vračali smo se preko Španije – narodni park sega preko meja, v Španiji se imenuje Park Geres – Xures and Biosfere Reserve. Torej smo več kot multinacionalni in čezmejni.

Cel dan nas spremljajo požari. Vsako leto se spopadajo z njimi, letos jih je še več. Nenehno so na terenu gasilci z orodnimi vozili, specializirana letala in helikopterji, ki nadzorujejo požare in jih gasijo.

5. 9. 2024  – 3. dan

Tretji dan našega usposabljanja so nam najprej v prostorih agencije Go2natura predstavili sistem pohodniških poti. Daljinska pot GR 50 Peneda Geres je dolga 190 km in ima 19 postaj. Vodi na po prostranih hribovjih, mimo majhnih vasi, srečujemo divje konje, ki se svobodno pasejo v divjini, krave in seveda pohodnike.

Nato so nam predstavili sodelovanje s šolami – vabijo jih v njihove izobraževalne centre, kjer s pomočjo strokovnjakov mladim prestavijo življenje v parku, živalstvo, rastlinstvo, zgodovino, arhitekturo, arheologijo in seveda tudi problematiko v parku. Otroci so izdelali intervjuje s starejšimi, video posnetke, otroški passport, brošure, revije.

Naslednji projekt, ki so nam ga predstavili je organizacija pohodništva po omenjeni pešpoti. Organizacija Go2natura lahko pohodnikom ali drugim obiskovalcem organizira namestitev, hrano, prevoze, določi traso glede na njihove potrebe in pričakovanja. Ljudje so pripravljeni plačati nekaj za dobro organizacijo. Ni nujno, da je cena dražja, vsekakor je priprava na potovanje manj stresna, preverjena in učinkovita.

Potem smo se podali v kraj Peneda Sancturay, kjer je stara cerkev in samostan. Ravno so imeli slovesnost in romarji so prišli tudi iz sosednjih držav. Pričakal nas je vodnik in nas vodil po tretji etapi omenjene pohodniške poti. Hodili smo štiri ure in spoznavali deželo. Najbolj jo spoznamo in začutimo, če se premikamo po njej počasi in na »lasten pogon«. Vodnik je bil izkušen, pokazal nam je zanimivosti, srečali smo divje konje in krave, nakladne čebelnjake, magmatske skale najrazličnejših oblik. Bilo je zelo lepo in poučno. Obiskali smo še tretja vrata v parku – center za obiskovalce Lamas de Mouro gate of National Park. Ponovno je zelo lepo prikazana flora in fauna z različnimi računalniškimi pristopi. Opise drevesnih vrst imajo pripravljene tudi za slepe.

6. 9. 2024  – 4. dan

Zadnji dan izobraževanja smo podpisali vse potrebne Erasmus+ listine in se poslovili od partnerjev v inštituciji Go 2 Nature. Upamo na nadaljnje sodelovanje, kamor bomo lahko pripeljali tudi dijake ali študente.

Sledila bo pot v Porto, kjer si bomo na kratko ogledali mesto in se bomo srečali s prijatelji iz preteklih projektnih partnerstev v okviru programa Erasmus+.

V soboto nas čaka pot proti Dunaju in Sloveniji.