AKREDITACIJA SCH23
PROJEKT AKREDITACIJA 2023 – DIJAKI (SKUPINSKA MOBILNOST)
Št. sporazuma: 2023-1-SI01-KA121-SCH-000146679
Akronim projekta: Akreditacija SCH 2023
Trajanje: 1. 6. 2023 – 31. 8. 2024 (15 mesecev)
Namen in glavni cilji projekta: Na ravni dijakov želimo povečati strokovne in ključne kompetence, izboljšati osebni razvoj ter poglobiti razumevanje različnih kultur. Na ravni zaposlenih podpiramo poklicni razvoj, spodbujamo povezovanje in odpiranje mednarodnemu okolju. Na ravni centra si prizadevamo za spodbujanje internacionalizacije, zagotavljanje odprtosti v mednarodno okolje, povezovanje izobraževanja in dela ter komplementarnost izobraževalnih vsebin in rezultatov z evropskim trgom dela. Cilji projekta vključujejo enakovredno vključevanje udeležencev z manj priložnostmi, izvajanje zelenih mobilnosti ter uresničevanje aktivnega delovanja za okoljsko trajnost in digitalizacijo.
Vključujoči Erasmus+
Ob najavi Erasmus+ programa 2021–2027 so bile predstavljene tudi nove prioritete za naslednjih 7 let, ena izmed njih je inkluzija oz. vključevanje. Vključevanje v Erasmus+ programu razumemo kot prizadevanja za večanje dostopnosti programa, za čim večjo in raznoliko udeležbo ter spodbujanje enakih možnosti za udeležence z manj priložnostmi. Z različnimi aktivnostmi znotraj programa bomo spodbujali identifikacijo ovir, ki udeležencem z manj priložnostmi preprečujejo dostop v enaki meri in tudi mehanizmov za odstranjevanje teh ovir.
V želji, da bi bil Erasmus+ program dostopen kar se da široki skupini udeležencev in udeleženk spodbujamo institucije k vključujočim pristopom, v vseh projektnih fazah in vseh fazah aktivnosti.
Evropska komisija je za lažje izvajanje vključujočega pristopa pripravila krovni strateški dokument Implementation guidelines Erasmus+ and European Solidarity Corps Inclusion and Diversity Strategy oz. Strategijo vključevanja in raznolikosti. V Strategiji je identificiranih osem glavnih kategorij ovir, ki jih program identificira kot najpogostejše pri onemogočanju polne vključitve:
- Posebne potrebe: fizične, duševne, intelektualne ali senzorične motnje.
- Zdravstvene težave: hude oz. kronične bolezni, zdravstvene motnje, druga telesna ali duševna stanja.
- Ovire, povezane s sistemi izobraževanja in usposabljanja: manjša učna uspešnost, mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, in brezposelni mladi, nizko kvalificirani odrasli.
- Kulturne razlike: posamezniki z migrantskim ali begunskim ozadjem, novo prispeli migranti, pripadniki nacionalnih ali etničnih manjšin, uporabnike znakovnega jezika oz. z jezikovnim prilagajanjem, težave s kulturno vključenostjo itd.
- Družbene ovire: omejene socialne kompetence, asocialna ali visoko tvegana vedenja, (nekdanji) storilci kaznivih dejanj in uporabniki drog/alkohola, ostala socialna marginalizacija, specifične družinske okoliščine (prva oseba v družini, ki se izobražuje na terciarni ravni, starši (zlasti samohranilci/samohranilke), skrbniki, hranitelji, sirote, osebe iz institucionalne oskrbe itn.).
- Ekonomske ovire: nizki življenjski standard, nizki dohodki, izobraževanje ob delu, prejemniki socialnovarstvenih dodatkov, dolgotrajno brezposelni, negotove življenjske razmere ali revščina, brezdomci, finančne težave itd.
- Ovire, povezane z diskriminacijo: diskriminacije zaradi spola, starosti, etnične pripadnosti, religije, prepričanj, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali kadar gre za kombinacijo ene ali več omenjenih diskriminatornih ovir.
- Geografske ovire: življenje na oddaljenih ali podeželskih območjih, majhnih otokih ali v obrobnih oddaljenih regijah, v predmestjih, v območjih z manj storitvami (omejen javni prevoz, slaba infrastruktura) itd.
Udeleženci z manj priložnostmi se z različnimi ovirami srečajo najprej v svojem lokalnem okolju nato pa še na ravni sistema oziroma v samem procesu storitev (pri informiranju, selekciji, izboru, podpori in spremljanju). Da bi te ovire pravočasno in pravilno identificirali in odpravili, strategija še posebej izpostavlja pomembnost individualnega pristopa k udeležencem in razumevanja njihovega osebnega konteksta.
V procesu postavljanja strategije je Evropska komisija prepoznala potrebe po bolj vključujočih oblikah mobilnosti za udeležence z manj priložnostmi, po dodatnih finančnih sredstvih, do katerih je sedaj upravičeno večje število udeležencev, in po dodatni organizacijski podpori ob vzpostavitvi vključujočih podpornih sistemov. Prav tako Strategija institucije spodbuja k povezovanju in deljenju dobrih praks, izpolnjevanju in usposabljanju strokovnega osebja (t.i. skrbniki vključenosti), oblikovanju internih strateških ciljev in pristopov itn.
Poleg vključevanja so ključne prioritete Erasmus+ programa tudi zeleno, digitalizacija in aktivna participacija. Vse aktivnosti znotraj programa so zastavljene tako, da izražajo te posamezne prioritete in jih s tem postavljajo v samo središče izvajanja programa.
Zelena mobilnost
Nacionalna agencija je izdala priporočila udeležencem za bolj zelene mobilnosti v okviru programa Erasmus+.
Vabljeni k ogledu letaka in priročnika.
Letak_Zeleni-Erasmus__compressed
Kontaktna oseba:
Špela Langus, koordinatorica projektov mobilnosti
Tel.:+386 (0)4 277 21 21
E-mail: spela.langus@bc-naklo.si