Regijsko srečanje mladih raziskovalcev 2015
Antibiotični učinki eteričnih olj na rast patogenih kožnih bakterij vrste Staphylococcus epidermidis
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorji: Petra Kern, Aljaž Mulej, Anja Šivic
Mentor: Marjetka Kastelic Švab
Mnogo mladostnikov se vsakodnevno srečuje z mozoljavostjo in aknavostjo, ki se v večini
pojavljata v puberteti, zaradi spremenjenega ravnovesja hormonov v krvi. V raziskovalni
nalogi smo tako želeli z znanjem mikrobiologije pre magati te težave s kožo. Ker pa se v
modernem času tudi vse preveč zatekamo k proizvodnji in nakupu polsintetičnih in sintetičnih
kemoterapevtikov, ki imajo enak ali vsaj podoben zdravilen učinek kot naravni antibiotiki,
smo se odločili, da za zaviranje ra sti bakterij mozoljavosti uporabimo naravna eterična olja.
Tako smo z raziskovalno nalogo želeli ugotoviti antibiotične učinke desetih izbranih eteričnih
olj na rast patogene vrste kožnih bakterij Staphylococcus epidermidis. Pri eksperimentalnem
delu nalog e smo izvedli različne laboratorijske metode: od odvzema brisa, aseptične tehnike,
priprave gojišč, izolacije in gojenja bakterijske kulture, tehnik zasejevanja in priprave čistih
kultur, opisov bakterijskih kultur na različnih gojiščih, barvanja mikroskop skih preparatov
bakterijskih razmazov, biokemijskih metod identifikacije bakterij, vse do izvedbe metode
difuzijskega antibiograma za določanje občutljivosti bakterije na antibiotične snovi eteričnih
olj. Z raziskavo smo dokazali, da stav boju s povzročite ljem mozoljavosti, bakterijo
Staphylococcus epidermidis, najbolj učinkoviti eterični olji cimeta in timijana.
As teenagers we confront with pimples and acne on daily basis. With our knowledge in
microbiology, we wanted to help ourselves and others with t he sesorts of skin problems. In
modern time, we like to overuse artificial substances which basically have the same or at least
similar effect as natural extracts of plants. That is why we decided to use natural essential oils
instead of artificial antibio tics. We researched several methods of determinating the efficiency
of antimicrobialagents (antibiograms). We learnt about structure of essential oil sandtested the
techniques in laboratory. Besides researching the antimicrobial effect on the growth of
bac terial culture (Staphylococcus epidermidis) we also focused on isolation and identification
of that certain species of bacteria. In our research, we used ten different kinds of essential oils.
Our goal was to find out which of the used oils is the most eff icient in preventing the growth of
bacterial culture. Our research showed that the most efficient of the ten oils were essential oils
of cinnamon and thyme.
Načini preživljanja prostega časa dijakov na deželi in v mestu
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorji: Gašper Hauptman
Mentor: Mojca Logonder
V raziskovalni nalogi sem predstavil preživljanje prostega časa dijakov BC Naklo, ki prihajajo
iz različnih okolij, iz mesta in podeželja. Preverjal sem, če mladi s podeželja preživljajo prosti
čas bolj aktivno in v stiku z naravo v primerjavi s svojimi sovrstniki iz mesta. V današnjem
času je večina mladih pod velikim pritiskom. Smo v obdobju prehoda v odraslost,
ugotavljamo, kaj bomo počeli v prihodnosti, soočamo pa se še z visokimi pričakovanji starše v
… Zato je pomembno, da prosti čas, ki ga imamo na voljo, primerno izrabimo, tako za učenje
kot za sprostitev in ukvarjanje s hobiji, da si naberemo dovolj energije za uspešno soočanje s
zahtevami vsakdanjega življenja. Tema se mi zdi aktualna za sodobneg a mladostnika, glede na
specifike svojega problema (primerjave podeželje in mesto) pa doslej še premalo obdelana.
Ugotovil sem, da dijaki s podeželja preživljajo svoj prosti čas na manj različnih načinov kot dijaki iz mesta, kar je posledica lokacije nji hovega prebivališča in njihova zaposlenost z
domačimi opravili. Podobno dijaki iz mesta več časa preživijo ob druženju z vrstniki, saj se
lažje dobijo skupaj, ker živijo bližje. Oboji svoj prosti čas preživljajo tako aktivno kot pasivno,
kar kaže na urban izacijo podeželja, saj veliko dijakov iz podeželja na primer hodi v mesto na
treniranje športa ali druge obšolske dejavnosti.
Če primerjamo načine preživljanja prostega časa med spoloma vidimo, da ženske več časa
preživijo ob klepetu in druženju. A to jim ne preprečuje, da bi prosti čas preživljale manj
aktivno kot moški, saj se jih precej odloča za športne aktivnosti. Na področju šole pa so
dijakinje uspešnejše od dijakov in tudi več svojega prostega porabijo za učenje.
Dokazal sem, da ima okolje vpliv na preživljanje prostega časa, saj se dijaki večkrat odločijo
za ukvarjanje s športom v svojem prostem času, če se kateri od njihovih staršev ukvarja s
športom.
Ugotavljam, da imata spol in okolje posameznika nezanemarljiv vpliv na to, kako bo preživljal
prosti čas. Razlike med dijaki iz mesta/podeželja oziroma dijaki/dijakinjami so bile še večje v
preteklosti in se postopoma zmanjšujejo.
Odnos do priseljencev
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorji: David Bertalanič
Mentor: Mojca Logonder
Ta raziskovalna naloga obravnava odnos do priseljencev v Republiki Sloveniji in posledično
stereotipe ter predsodke do njih. Na podlagi reka »na mladih svet stoji« sem se odločil, da bom
raziskavo izpeljal med dijaki moje gimnazije Biotehniškega centra Naklo. Pričakoval sem
bolj odklonilna stališča do priseljencev, še posebej na šoli, kjer je velika večina dijakov
Slovencev, pretežno z bolj podeželskega okolja. Raziskave sem se lotil z vprašalnikom,
razdeljen je bil med več oddelkov. Po vrednotenju podatk ov sem le te prikazal v tabelah ter
grafih za lažjo predstavljivost. V raziskavi sem ugotovil, da predsodki do priseljencev med
preučevano populacijo niso izraziti in razširjeni, mladi si izbirajo prijatelje na osnovi osebnih
karakteristik in ne na podlag i nacionalnosti, če obstaja bolj odklonilen odnos, se ta izkazuje v
blagi obliki ali pa ga osebe niti niso pripravljene priznati, čeprav je bil vprašalnik anonimen.
Pri zaposlitvi kandidata ne bi obravnavali drugače zaradi nacionalnosti, kar nam lahko daje
pozitiven pogled na to, kako mladi doživljajo multikulturnost v Sloveniji in dejansko živijo
neobremenjeni s stereotipi in predsodki. Za raziskavo sem vzel vzorec 124 posameznikov,
večinoma deklet (92). Vzorec je precej velik in za proučevano populacijo d ijakov zaradi
velikosti dokaj reprezentativen, saj dekleta v gimnazijah prevladujejo. Vprašalnik je bil za
reševanje enostaven in zaradi skupinske aplikacije anonimen, zaradi česar so odgovori bolj
točni ter zanesljivi. Seveda pa dopuščam možnost, da so pr eizkušanci v mojem vzorcu
odgovarjali s socialno zaželenimi odgovori o tem, da predsodkov nimajo in jih priseljenci ne
motijo, v dejanskem življenju pa se morda obnašajo bolj odklonilno, kot so to pripravljeni
napisati in si priznati. A za preverjanje deja nskega vedenja bi potreboval več časa in
opazovanje/snemanje v različnih življenjskih situacijah, kar je v okviru enoletne raziskovalne
naloge in z omejenimi sredstvi in znanjem žal neizvedljivo.
Učne metode pri srednješolcih
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorji: Amelia Stanonik
Mentor: Mojca Logonder
Dandanes je učenje ena izmed ključnih kompetenc življenja, ki nas spremlja na vsakem
koraku. Učiti se začnemo že v maternici, učenje pa nadaljujemo vse do naše smrti. Učenje za
vsakega posameznika predstav lja nekaj drugega. Nekateri znanje cenijo in se za pridobitev le
tega močno trudijo, medtem ko je nekaterim šolsko učenje sekundarna dejavnost in
izobraževanje zanemarijo ter svojo energijo raje usmerijo na druga področja, npr. šport,
kulturo, umetnost … Življenje se iz dneva v dan spreminja, spreminja se tempo življenja, ki je
vedno hitrejši in zahtevnejši, razvijajo se nove tehnologije, znanosti ter druge dejavnosti, ki
zahtevajo boljše in bolj poglobljeno znanje. Človek se mora tako stalno prilagajati in učiti
oziroma se mora »boriti za obstanek«, kot je to dejal Darwin v svoji evolucijski teoriji. Znanje
nam olajša življenje in znajdenje v novih situacijah. Preko novih spoznanj spoznavamo tudi
sami sebe in svet okoli nas, si krepimo samozavest in dobim o moč za obvladanje stvarnosti.
Znanje je torej nekaj nepogrešljivega pri modernem človeku, zato je neprestano učenje nujno
in značilno za ljudi.
V svoji raziskavi sem ugotavljala, ali učno uspešnejši dijaki več časa namenijo učenju kot
učno manj uspešni . Hipotezo so rezultati potrdili. Raziskovala sem ali imajo višji letniki boljše
učne navade kot nižji in ugotovila, da se več kot polovica učencev nižjih letnikov uči
predvsem pasivno (preberejo in ponovijo snov), v višjih letnikih pa je malo več učencev, ki
uporabljajo tudi bolj aktivne metode učenja (reševanje vaj, izpisovanje, izdelava miselnih
vzorcev…). Žal pa so razlike med letniki relativno majhne, saj se navade učenja rade obdržijo
tudi za kasnejše obdobje. Glede dileme ali se dekleta več učijo k ot fantje sem ugotovila, da se
večina fantov uči bolj malo, razloge pa sem iskala v tem, kaj se pričakuje od določenega spola
(pri dekletih se bolj poudarja in pričakuje pridnost, vestnost, delavnost…, po spolnih
stereotipih pa se pri fantih bolj poudarj a iznajdljivost, bolj se tolerira občasno ne opravljanje
šolskih obveznosti kot pri dekletih). Zanimalo me je tudi, kako težko se dijaki motivirajo za
šolsko učenje in z zadovoljstvom sem ugotovila, da večinoma dokaj lahko, če vidijo cilj, zakaj
se naučiti določene vsebine. Ob besedi učenje večina dijakov pomisli na delo, ki ga morajo
opraviti za šolo, pokazalo se je tudi, da dijaki besedo učenje večkrat povežejo z negativnimi
čustvi. Izkazalo se je tudi, da več kot polovica učencev z učenjem odlaša do zadn jega trenutka
pred preverjanjem, kar se mi zdi precej zaskrbljujoče.
Strahovi in fobije med mladimi
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorji: Eva Markič
Mentor: Mojca Logonder
Za svojo maturitetno nalogo sem se odločila, ker me je pri psihologiji zelo navdušila psihoanaliza in nezavedni del, ki močno vpliva na naše življenje. Menim, da tudi strahovi in
fobije v mnogih primerih izvirajo od tam. Zanima pa me tudi, s kakšnimi strahovi se mladi
srečujejo in ali poznajo njihov izvor. Pred vsem pa, če se mladi sp loh trudijo svoje strahove
odpraviti oziroma kakšno obremenitev predstavljajo v njihovem življenju, se z njimi sploh
srečujejo? Menim, da imajo mladi številne podobne strahove in da zato, ker le ti niso zelo
veliki, nanje v vsakdanjem živlejnju pogosto poz abimo in se z njihovim odpravljanjem niti ne
ukvarjamo.
Za začetek sem izdelala teoretični del, kjer sem sama bolje spoznala teorijo strahov, njihove
vpliva na človeka ter v kakšnih okoliščinah stahovi preidejo v fobijo. Na podlagi novo
naučene teorije s em sestavila cilje svoje naloge in iz njih izpelajala hipoteze, katere sem
preverila med mladimi. Izbrala sem si vzorec mladih od 17 do 19 let, ki prihajajo iz različnih
okolij in imajo različne izkušnje, obiskujejo pa Biotehniški center v Naklem. Zanje se m
sestavila vprašalnik, kjer sem uporabila kombinirani tip vprašanj in ocenjevalno lestvico.
Preko vprašalnika sem dobila odgovore, katere sem uredila in z njimi moje hipoteze potrdila
ali pa zavrgla. Izbrana vprašanja sem še interpretirala ter naredila sk lepe ter napisala oceno
naloge.
Ugotovila sem, da se mladi ne srečujejo prav pogosto s svojimi strahovi, oziroma jim ne
posvečajo prav veliko pozornosti, kar pripelje do tega, da med mladimi niti ni veliko močnih
in neracionalnih strahov fobij. Največj i strah je bil drugačen od pričakovanega, kar je moje
zanimanje za nalogo le še bolj povečalo. Opazila sem, da sem veliko bolj pozorna na to, kdaj
se ljudje počutijo neprijetno, ter večkrat opazim, ko se soočajo s svojimi strahovi.
Ekstrakcija fikocianina iz spiruline
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorji: Katjuša Mežek, Anamarija Klemenčič
Mentor: Borut Lazar
Dandanes ljudje zaradi vedno hitrejšega načina življenja in slabih prehranskih navad pogosto
pozabimo na svoje zdravje, zato je zelo priporočljivo uživanje alg in njihovih barvil zaradi
velike vsebnosti nam pomembnih aminokislin, vitaminov in mineralov. Algam znanstveniki
pravijo tudi »hrana prihodnosti«, saj jih je zelo lahko gojiti v ogromnih količinah na majhnih
površinah zaradi njihovega razmerja med površino in volumnom. Poleg tega pa v okolje ne
sp roščajo škodljivih snovi, ter same reciklirajo svojo vodo. Alge so izredno bogate z
bioaktivnimi snovmi, kot so npr. barvila.
V projektni nalogi sva raziskovali različne tehnike izločitve barvila fikocianina iz mikroalge
Spiruline. Uporabljali sva destil irano vodo ter različne koncentracije ocetne kisline, citronske
kisline in klorovodikove kisline. Ekstrahiranim barvilom sva izmerili absorbanco pri različnih
valovnih dolžinah in izračunali čistost in koncentracijo fikocianina. Poleg fikocianina sva v
izl očenem barvilu odkrili tudi velike količine rdečega barvila fikoeritrina. Najbolj obetajoči sta
ekstrakciji s citronsko kislino in ocetno kislino.
Due to our fast paced lifestyle and unhealthy eating habits, we often forget about our own
health. This is why it is very advisable to consume more algae and their dyes, because of their
high contents of healthy amino acids, vitamins and minerals. Scientists call algae »the food of
the future«, because they are very easy to grow in great numbers on small surfac es, due to
their surface and volume ratio. They also recycle their own water and don’t emit any harmful
chemicals in our environment.
In this project work we studied different techniques of phycocyanin extraction from the
microalgae Spirulina. We used di stilled water and different concentrations of acetic acid, citric
acid and hydrochloric acid for the extractions. We also measured the absorbance of our
extracted dyes at different wavelengths and calculated their purity and concentration. Beside
phyocyani n we found high contents of phycoerithrin in the algae.