RAZISKOVALNE NALOGE 2020/2021
Raziskovalne naloge 2020/2021
Antibakterijsko delovanje rastlinskih pripravkov na zobni bakteriji vrste Streptococcus mutans in Porphyromonas gingivalis
Naloga je prejela Krkino nagrado za srednješolske raziskovalne naloge
Avtorji: Maja Brlogar, Jan Jurgele in Sabina Gartnar
Mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab
Antibakterijsko delovanje rastlinskih pripravkov na zobni bakteriji vrste Streptococcus mutans in Porphyromonas gingivalis, je raziskovalna naloga dijakov Maje Brlogar, Sabine Gartner in Jana Jurgeleta, iz 4. letnika biotehniške gimnazije BC Naklo pod mentorstvom mag. Marjetke Kastelic Švab, ki so letos med 52 oddanimi raziskovalnimi nalogami prejeli Krkino nagrado mladih raziskovalcev. V nalogi so ugotavljali in razmišljali o potencialnih antibakterijskih učinkih različnih rastlinskih ekstraktov na zobni bakteriji, povzročiteljici zobnih obolenj. Teoretični del so podkrepili s postopki in načrtom raziskovalnega praktičnega laboratorijskega dela, od odvzema brisov, nacepitve vzorcev na krvni agar, izolacije do čistih kultur in njihove identifikacije, priprave rastlinskih ekstraktov z metodo ekstrakcije trdno- tekoče in destilacije ter izvedbe difuzijskega antibiograma.
Nalogo so tudi predstavili na e-simpoziju Krkinih nagrad ( https://www.krkinenagrade.si/o-krkinih-nagradah/simpozij-in-razglasitev-2021).
Elektromagnetna sevanja
Področje: SŠ Astronomija ali fizika
Avtorici: Teja Anžič, Eva Rant
Mentor: Jure Ausec
Dandanes nas obkrožajo različne vrste naprav, ki so vir elektromagnetnih sevanj. Na spletu je možno prebrati veliko člankov in zapisov o tem, kako nevarna in škodljiva so. Izvedli sva meritve na različnih napravah in v njihovi okolici ter tudi meritve v okolici različnih objektov, kot je npr. transformator, da ugotoviva, katere stvari sevajo več in katere manj, na katerem mestu je sevanje največje in zakaj, ali res slabo vplivajo na zdravje človeka in posledično, kakšna je varna razdalja od njih.
Ugotovili sva, da se največja elektromagnetna polja nahajajo na površinah naprav, ob pogoju, da je naprava vklopljena, ko preko njenih sestavnih elementov teče električni tok. Elektromagnetno polje se z oddaljenostjo zmanjšuje in je že nekaj cm stran od naprave zelo majhno, zato npr. poslušanje radia, pri katerem je bilo sicer izmerjeno zelo veliko elektromagnetno polje, ni nevarno, saj ga poslušamo na razdalji, večji od le nekaj cm. Poleg radia je bilo veliko elektromagnetno polje izmerjeno pri računalniku in pametnem telefonu, pri ostalih gospodinjskih aparatih pa so bila polja že na površinah naprav zelo majhna. Prav tako so bile vrednosti nizke okrog transformatorja, razdelilne transformatorske postaje …, kar pomeni, da ne predstavljajo nevarnosti glede EMS. Problem predstavlja pametni telefon, saj ga imamo pogosto v žepu ali nekje ob sebi, torej na zelo majhni razdalji.
Razvijanje novega recepta iz lokalnih sestavin na osnovi tradicije
Področje: SŠ Ekonomija ali turizemAvtorici: Ajda Bernard, Marija Zevnik, Petra Osolnik
Mentorici: Kristina Frlic, Tina Križnar
Letošnja tema festivala Več znanja za več turizma Moj kraj moj chef je bila priložnost za razmislek o lokalnih specialitetah, ki bi se jih dalo narediti na drugačen ali povsem nov način. Razvile smo recept za moderno jed oz. prigrizek, v kateri smo uporabile lokalne in tradicionalne sestavine, ki smo jih poiskale pri lokalnih ponudnikih. Želele smo, da je jed enostavna in hitra za pripravo, zato smo se odločile za mafine. Za izhodišče smo izbrale legendo o prihodu cesarja Franca Jožefa v Naklo in njegovem poimenovanju kranjske klobase. Za dodatno popestritev smo izbrale ajdovo moko. S predlaganim receptom za mafine želimo ljudem dati idejo za hiter prigrizek, malico ali večerjo, poudariti pomen uporabe lokalnih sestavin in z modernejšim pristopom obuditi kulturno dediščino. Verjamemo, da je naš izdelek zaradi vsega tega lahko odličen turistični spominek občine Naklo, znajde se lahko na jedilnikih lokalnih gostinskih ponudnikov in v naši šolski trgovini. Dodatna potrditev kvalitete recepta je osvojena nagrada v ozaveščevalni kulinarični akciji izbiranja najboljših zimskih lokalnih receptov.
Sortni poskus rabarbare
Področje: SŠ Druga področja (kmetijstvo, biotehnologija in prehrana)
Avtorji: Lenart Hafner, Lucija Kržišnik, Katja Šubic
Mentorica: Marija Urankar
Na šolskem posestvu BC Naklo smo v triletnem sortnem poskusu (od leta 2018 do leta 2020) rabarbare ugotavljali, katera sorta rabarbare je najprimernejša in daje največ pridelka. V poskusu so bile štiri sorte: ‘Victoria’, ‘Champagne’, ‘Holsteiner Blut’ in ‘Livingstone’. Nasad rabarbare smo vključili v ekološko pridelavo leta 2020. Poskus je pokazal, da je največji pridelek dala sorta ‘Holsteiner Blut’, sorta ‘Livingstone’ je le malo zaostajala za njo. Sorta ‘Champagne’ je dala trikrat manj pridelka od prej omenjenih sort. Na zadnjem mestu je sorta ‘Victoria’, ki pa ni bila v enakovrednem položaju z ostalimi. V nasadu rabarbare so se v letu 2019 pojavile listne uši, pegavost rabarbare in rjava pegavost rabarbare, rabarbarina plesen in gniloba koreninskega vratu. V letu 2020 so se v večjem številu pojavili večletni pleveli. Sorta ‘Champagne’ je bila najbolj občutljiva na gnilobo koreninskega vratu, ‘Holsteiner Blut’ pa na pegavost listov, čeprav je ta bolezen zelo poškodovala vse sorte.
Izbira partnerja glede na spol
Področje: SŠ Psihologija ali pedagogika
Avtorica: Zala Lavtižar Žerjav
Mentorica: Barbara Debeljak Rus
Ljudje smo socialna bitja in vsak posameznik ima potrebo po interakciji z ostalimi. V obdobju mladostništva se pojavijo sekundarni spolni znaki, ki dečkom dajejo bolj moški videz, deklicam pa bolj ženski. Pubertetniki se v tem obdobju začnejo zanimati za spolnost in raziskovati svoje telo. Kmalu pride tudi čas, ko začnejo spletati partnerske vezi in preidejo v svet odraslosti. Vsako osebo privlačijo določene lastnosti, tako vizualne, kot tudi karakterne. Moj cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, na kakšen način izbirajo partnerja dekleta in na kakšen fantje. Rezultate sem navezovala s pridobljenim znanjem iz navedenih in opisanih knjig, člankov, virov. Rezultate sem zbirala z anketnim vprašalnikom, ki je bil sestavljen objektivno in vprašanja so bila razumljiva vsem anketirancem.
S pridobljenimi rezultati sem ovrgla oziroma obdržala postavljene hipoteze in ustvarila nek zaključek. Dve hipotezi lahko pritrdim v celoti in sicer; »Ko ženska išče partnerja nameni večjo pozornost njegovi osebnosti in zunanjosti.«, »Ko mlajši fant opazi privlačno žensko, pomisli najprej na (seks) spolnost.«, eno hipotezo pa sem delno pritrdila; Moškega pri izbiri partnerice privlačijo polne dojke in lepo oblikovana zadnjica.« Sklepam da imajo razlike v moških in ženskih možganih vpliv na obnašanje. Na izbiro partnerja pa vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so npr. okolje v katerem živi posameznik in ljudje, ki ga obkrožajo. Raziskovanje takšne tematike ponuja še veliko možnosti za raziskovanje. Moje priporočilo je, da bi v nadaljnje raziskovali podoben raziskovalni problem s širšo populacijo ljudi različnih starosti. Zavedati se moramo dejstva, da so razlike tudi med mladostniškimi in odraslimi možgani, kar lahko vpliva na izbiro partnerja. Sklepam, da mladi izbirajo partnerja po drugačnih kriterijih kot zreli možgani.
Odnos kmetovalcev do čebel
Področje: SŠ Druga področja (kmetijstvo, biotehnologija in prehrana)
Avtorji: Peter Demšar, Luka Peter Romšak, Tomaž Tolar
Mentorici: Marija Urankar, Marija Jerše
Anketirali smo 28 kmetijskih gospodarstev na območju občin Železniki in Kamnik. Na tem območju se kmetje ukvarjajo predvsem s pridelovanjem krme na travinju, v manjši meri pa s poljedelstvom. Večina kmetij je velikih. Anketiranci so mnenja, da je dobro poskrbljeno za zaščito čebel, predlagali so izobraževanja o medovitih rastlinah. Skoraj tretjina anketiranih pogosto in zelo pogosto seje medovite rastline. Le malo anketirancev uporablja fitofarmacevtska sredstva, od teh dve tretjini obveščata čebelarje o nameravanem tretiranju, ena tretjina pa ne. Večina jih čebelam nevarna sredstva uporablja ponoči. 70 % anketirancev gnoji tako, da ne zmanjšujejo deleža medovitih rastlin v ruši. Redno kolobari skoraj 43 % anketiranih, ostali pa le občasno. V program KOPOP je vključenih 32 % anketirancev, 50 % anketirancev je tudi čebelarjev. Anketiranci poznajo veliko pregovorov o čebelah.