Back

Novičke in zanimivosti

RASTEM S KNJIGO 

V okviru IND/OIV Knjižnično informacijskih znanj izvajamo na naši šoli nacionalni projekt Rastem s knjigo, ki je pod okriljem Javne agencije za knjigo RS, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Združenja splošnih knjižnic, Zavoda za šolstvo RS, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev. Dijake 1. letnikov bomo peljali na ogled oz. predstavitev Mestne knjižnice Kranj. S tem želimo motivirati dijake za branje kakovostne in izvirne slovenske mladinske literature, ter spodbuditi njihovo obiskovanje splošnih knjižnic. Dijaki pa bodo ob tem dobili tudi knjižno darilo, knjigo Aksinije Kermauner: Orfejeva lira, založbe MIŠ. 

V ponedeljek, 17. 2. 2025 knjižnico obiščejo dijaki 1. Č-razreda, in sicer 7. uro 

(M. Ilič Šter) 

V torek, 18. 2. 2025 knjižnico obiščejo dijaki 1. M-razreda, in sicer 5. in 6. uro  

(N. Modrijan) 

V torek, 18. 2. 2025 knjižnico obiščejo dijaki 1. L-razreda, in sicer 7. uro  

(M. Jerše) 

V ponedeljek, 17. 3. 2025 knjižnico obiščejo dijaki 1. M-razreda, in sicer 3b, 4b. in 5. uro  

(M. Jerala) 

 

Dijaki gredo na redni avtobus, ki pelje v Kranj.

Izstopijo na glavni avtobusni postaji Kranj in pridejo do Mestne knjižnice Kranj. 

Informacija za dijake, ki nimajo karte do Kranja; cena vozovnice znaša 1,80 €.

Dijaki gredo po končani predstavitvi knjižnice domov. 

THE UNESCO COURIER

Revzija The Unesco courier je Unescova revija, ki vam od leta 1948 predstavlja lokalni pogled na globalna vprašanja.

Četrtletna revija svojim bralcem prinašala lokalne perspektive o globalnih vprašanjih  nekaterih vodilnih mislecev sveta. Čeprav se je skozi leta močno spremenila, tako po vsebini kot v obliki, še naprej zasleduje svojo prvotno poslanstvo: promovirati UNESCO ideale, vzdrževati platformo za dialog med kulturami in zagotavljati forum za mednarodno razpravo.

Revija je na voljo na spletu od marca 2006, služi bralcem po vsem svetu v šestih uradnih jezikih organizacije (arabščini, kitajščini, angleščini, francoščini, ruščini in španščini), pa tudi v katalonščini in esperantu.

Digitalna revija je dostopna TUKAJ

Knjižni blogi

Seznam knjižnih blogov ali spletnih dnevnikov vsem, ki radi berejo, saj ponujajo odlične priporočila, recenzije in navdih za izbiro novih knjig. Upam, da bodo bralci odkrili zanimive vsebine in morda našli svoj novi najljubši blog.

Slovenski knjižni blogi niso le prostori za preproste povzetke in citate s platnic knjig. To so kraji, kjer knjižni navdušenci s strastjo in veščino delijo svoje misli, občutke in poglede na prebrane knjige. Ti blogi so veliko več kot le površinski prikazi – ponujajo poglobljene zapise, ki bralcem resnično približajo vsebino in sporočila knjig.

Blogi niso šolske obnove ali preprosti povzetki, ampak prostor za ustvarjalne in osebne poglede na branje. Objave so brez razkritja vsebine in poskušajo bralcem nuditi vrednost, ki presega zgolj informativne zapise.

Nekateri blogi so v mirovanju, vendar vsebujejo dragocen arhiv, drugi pa nudijo sveže vsebine.

NUK

Lansko leto, se pravi leta 2024, je NUK praznoval 🎉 250-letnico obstoja.

Če vas zanima, kako deluje in zakaj je Narodna univerzitetna knjižnica 📚 pomembna, si poglejte na  https://365.rtvslo.si/dokumentarci 📺 dokumentarec o življenju naše največje in najbolj pomembne knjižnice.

In še malo zgodovine:

Za začetek knjižnice štejejo odlok Marije Terezije o predaji jezuitske knjižnice v splošno uporabo. Deset let pozneje so zbirke postale javne. Od leta 1853 se je imenovala Cesarsko-kraljeva študijska knjižnica v Ljubljani, ob ustanovitvi ljubljanske univerze leta 1919 je postala Državna študijska knjižnica, med drugo vojno Univerzitetna biblioteka, po letu 1946 pa Narodna in univerzitetna knjižnica.

Zaznamovale so jo tri nesreče: dva požara in potres. Prvo zbirko so obsegale knjige jezuitskega kolegija, ki so jih ravno začeli popisovati, ko je leta 1774 knjižnica pogorela. Ohranilo se je zgolj 637 knjig. Sto let so knjige hranili v ljubljanskem Liceju, dokler stavbe po velikonočnem potresu niso podrli. V začetku leta 1944, le tri leta po selitvi v Plečnikovo palačo na Turjaški ulici, pa je na veliko čitalnico padlo poštno letalo. Takrat je zgorelo več kot 40.000 knjig.

Med prvimi knjižničarji je bil Prešernov prijatelj Matija Čop, ki je leta 1825 uredil prvi katalog na listkih. Pomembni knjižničarji so bili še Franc Ksaver Wilde, Charles Nodier, Miha Kastelic, Fran Levstik, Melitta Pivec Stelein  Avgust Pirjevec.

 

Skip to content