POLJSKA 2024
- Inštitucija prejemnica: Zespół Szkół Centrum Kształcenia Rolniczego im. Wincentego Witosa
- Področje usposabljanja: splošno.
- Termin usposabljanja: 2. 4. -11. 4. 2024
- Dijaki: Iza Lukan, Julija Jelenc, Klara Dolar, Meta Zorko, Neža Špitalar, Neža Bogataj, Nuša Grašič, Špela Šturm, Tian Hrkič, Urban Bizjak, Urška Hojkar, Valentina Arnšek, Vida Žemlja, Zala Stanonik
Učiteljica mentorica: Monika Rant
POROČILO O MOBILNOSTI
Program mobilnosti na Poljsko je bil zelo dobro vsebinsko in tudi organizacijsko pripravljen.
Program je bil raznolik je zajemal tako splošna znanja kot tudi strokovna znanja. Dejavnosti so dijake aktivno vključevale v izvedbo: delavnica izdelave mila, delavnice v šoli (praktični pouk veterine – simulacije pregleda in zdravljenja živali na modelih, hortikulture – izdelava cvetličnih aranžmajev, laboratorijsko delo – delo z mikroskopi, delavnica spoznavanja Poljske geografije, zgodovine, kulture), delavnica izdelave medenjakov, delavnica učenja poljskih folklornih plesov, delavnica izdelkov iz gline.
Dijaki so komunicirali v angleškem jeziku ter tako vadili jezikovne spretnosti. Naučili so se tudi nekaj izrazov v poljskem jeziku.
Pri eni od delavnic, ki so bile izvedene v šoli, so dijaki spoznavali geografijo, zgodovino in kulturo Poljske. Skozi igre so sestavljali sliko poljskih pokrajin, s sestavljanjem posameznih delov sestavljanke.
Na obisku občine Sadki, občine, v kateri se nahaja tudi šola gostiteljica, so se dijaki srečali z lokalno folklorno skupino. Spoznali so značilne plese pokrajine v kateri se nahaja občina, šola gostiteljica. Članice folklorne skupine so dijake naučile treh različnih plesov. Predstavile so nošo svojega okraja. Ena od slovenskih dijakinj je članica folklorne skupine v svojem domače kraju. Tako je tudi ona predstavila nekaj korakov slovenskih folklornih plesov. Članice so pripravile tradicionalne jedi, ki so jih dijaki lahko pokusili. Na obisku občine je po delavnici učenja folklornih plesov sledila še delavnica izdelave izdelkov iz gline. Dijaki so pod vodstvom animatork oblikovali različne izdelke iz gline. Na občini je bila dijakom predstavljena družbena dejavnost v občini, okraju. Kako skrbijo za druženje občanov, za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, kako pripravljajo druženja in srečanja ob pogostitvah in predstavitvah dejavnosti (rokodelske dejavnosti, lokalna kulinarika…).
Dijaki so spoznali glavno mesto okraja v katerem smo bivali, mesto Bydgoszcz in mesto Toruń. Spoznali so zgodovino nastanka obeh mest, skozi sprehod v mestih so začutili utrip mesta, doživeli in videli arhitekturno zasnovo mesta. V mestu Bydgoszcz so obiskali muzej mila in zgodovine umazanije. Seznani so se s postopki izdelave mila – enostavno misli so izdelali tudi sami. Predstavljena je bila zgodovina odnosa do higiene, kako so se navade in prepričanja skozi zgodovino spreminjala. Tako smo razmišljali tudi o pojavih različnih epidemij, bolezni. Kako je prišlo v zgodovini do epidemij, kako je na pojav epidemije vplival način življenja in odnosa do higiene. Sprehodili smo se po otoku, ki ga obdaja reka in je neko središče mesta. Z razglednega stolpa do dijaki lahko opazovali panoramo mesta. Obe mesti sta povezani z reko, ki teče skozi. Tako so dijaki ob vodenem ogledu mesta spoznavali pomen reke za razvoj mesta. Mesto Toruń je staro turistično mesto. Dijaki so spoznali tradicionalno izdelavo medenjakov in značilnosti srednjeveškega obdobja, iz katerega izhaja tradicija hiše, ki smo jo obiskali.
Obiskali smo muzej znanosti. Tu so dijaki na zelo aktiven način preizkušali različna spoznanja, do katerih je prišla znanost: področje astronomije, fizike, delovanja človeškega telesa, moč vode in možnosti njenega potenciala za gospodarstvo … v muzeju smo spoznali tudi življenje in delo znanstvenika, ki se je rodil v mestu Toruń, Nikolaja Kopernika.
Obiskali smo samostan Kcynia, kjer so dijaki na zanimiv in igriv način z iskanjem spoznavali zgodovino samostana, poslikave v cerkvi, značilnosti gradnje samostana, poslanstvo samostana in njegov pomen, vpetost v lokalno skupnost.
Obiskali smo koncentracijsko taborišče v Auschitzu. Dijaki so imeli možnost videti nekatera dejstva, materialne dokaze za zločin zgodovine. Razmišljali so o tem, kako pomembno je poznavanje zgodovine in učenje iz njenih napak za bodoče rodove.
Poleg splošnih znanj, so dijaki pridobili tudi izkušnje in določene informacije s področja stroke, kmetijstva, živilstva in naravovarstva.
Obiskali so lovski muzej in posestvo, kjer gojijo ter vzrejajo konje. Obe dejavnosti sta združeni na enem posestvu v mestu Turzyn. Tako obiskovalcu lahko ponudijo ogled bogato opremljenega muzeja lovstva in tudi možnost jahanja. V lovskem muzeju so dijaki skupaj z lastnikom razmišljali o pomenu lovstva za vzdrževanje naravnega ravnovesja v naravi.
Ogledali smo si nekaj večjih obratov, kmetij, posestev, ki delujejo na napreden in novejši način. Tako so tudi dijaki strokovnih programov, kot tudi dijaki gimnazijskega programa razmišljali o načinu razvoja dejavnosti: turizem na podeželju (Apokaland, posestvo z alpakami), sodobno kmetijstvo (Agroland – proizvajalec sodobnih kmetijskih strojev, sodobna mlekarska kmetija Hoekstra in Orle), pomen raziskovalnih inštitutov za napredek v stroki (Minikowo – center za kmetijsko svetovanje).
Dijaki so se poleg pripravljenega programa, družili, med seboj in z vrstniki iz Poljske.
Neformalno so izmenjali izkušnje šolanja, življenja na Poljskem in v Sloveniji. Družila jih je pesem, glasba. Naučili so se dveh novih poljskih narodnih pesmi. Nekateri so navezali stike, izmenjali kontakte in bodo mogoče nekoč v prihodnosti tudi sodelovali, se ponovno srečali.
Učiti se skozi doživetja, izkušnje, je zagotovo zelo učinkovit način pridobivanja kompetenc. To kar so dijaki doživeli in izkusili na izmenjavi bo zagotovo vplivalo na njihovo osebno in tudi strokovno rast.
Zapisala:
Monika Rant, pomočnica ravnateljice na Srednji šoli in gimnaziji BC Naklo