REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV 2018
Ugotavljanje antibiotičnega delovanja zdravil s pretečenim rokom uporabe
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorji: Liza Komar, Luka Kopač, Ana Koselj
Mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab
Antibiotiki so ena pomembnih skupin zdravil, ki rešujejo mnoga življenja, saj nas lahko ozdravijo bolj ali manj nevarnih nalezljivih bakterijskih okužb. Pogosto pa se tudi zgodi, da neuporabljene antibiotike prihranimo in jih vzamemo v primeru ponovne okužbe in to kar brez obiska zdravnika. Prepogosta in nepotrebna uporaba antibiotikov lahko povzroči, da bakterije kaj kmalu razvijejo odpornost oz. rezistenco na antibiotik. Posledično zmanjšujemo učinkovitost antibiotika, katerega razvoj zahteva dolga leta odkrivanj, raziskovanj in testov, preden le-ta pride v zdravniško prasko. Zato je tudi potrebno upoštevati, da neuporabljene ali stare antibiotike pravilno zavržemo. Nikakor jih ne smemo dati med navadne odpadke, vendar jih vrnemo v lekarno oziroma izročimo na pooblaščena zbirna mesta, kjer jih pravilno uničijo. Če jih ne zavržemo pravilno, povzročimo še več škode, saj se antibiotiki znajdejo širše v našem okolju, kjer vplivajo na mikrobiotsko stanje v naravi in postopoma omogočajo razviti bakterijam rezistentnost na določene antibiotike. V naši nalogi smo želeli ugotoviti učinkovitost delovanja antibiotikov (zdravil) še po tem, ko jim je potekel rok uporabe. Postavili smo hipotezo, da bo velika večina izbranih antibiotikov, kljub pretečenemu roku uporabe še vedno delovala. Za potrditev hipoteze smo z metodami izolacije izolirali bakterije do čistih kultur iz vode in zemlje, jih uspeli v laboratoriju gojiti, rodovno identificirati s pomočjo morfoloških in biokemijskih lastnosti ter opraviti difuzijske antibiograme 6-ih različnih antibiotikov, vsakega z 12-imi vzorci izoliranih bakterijskih kultur. Ugotovili smo, da je večina antibiotikov našega raziskovanja (Amoksiklav, Ospamox, Ospen, Hiconcil, Geomycin, Ciloxan) še vedno zaviralno učinkovala na rast in razmnoževanje bakterij iz okolja, kljub pretečenemu roku uporabe, kar še dodatno potrjuje dejstvo, da je potrebno zavestno poskrbeti za pravilno odlaganje antibiotičnih zdravil. Danes komunalne čistilne naprave niso sposobne prečistiti vsakršna nova zdravila, zato se ta lahko nenadzorovano preko komunalnih, predvsem pa bolnišničnih vod znajdejo v našem okolju.
Antibiotics are one of the most important groups of medicine that save many lives and cure us of bacterial infections ranging from more to less dangerous. Prescribing antibiotics frequently to patients who are not suffering from a bacterial infection can result in the bacteria developing an immunity to the antibiotic. Many people save their unused antibiotics and use them if they get sick again, without consulting their doctor. Taking antibiotics without a doctor’s recommendation is irresponsible, even if it was helpful in the past. By doing that we are increasing the bacteria’s immunity to the antibiotic and hindering its effect. Antibiotics also require years of research and tests before they are released to the public. For those reasons, we have to dispose of unused or expired antibiotics correctly. We cannot just throw them in the trash, instead we have to take them to a pharmacy where they will be destroyed properly. If we do not dispose of them properly we cause even more damage due to the fact that they become more present in our environment where they change the microbiological state in nature and gradually enable the bacteria to develop an immunity to certain antibiotics. A lot of people are unaware of the damage not disposing of antibiotics properly can cause. What we were researching in our task was if the expired antibiotics (medicine) still worked. We hypothesized that the majority of the antibiotics would still work despite being expired. To confirm our hypothesis we first used different isolation methods to isolate bacteria to get a clean culture from water and dirt. Then we breed them and identified their rod and finally made some diffusion antibiogram of the workings of 6 different antibiotics with 12 examples of colony units. We came to the conclusion that most of the tested antibiotics (Amoxiclav, Ospamox, Ospen, Hiconcil, Geomycin, Ciloxan) still worked fine despite being expired which only proves that we have to be more careful with how we dispose of them.
Nalet koruznega hrošča in poleganje koruze zaradi poškodb korenin
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorja: Nejc Ažman, Urban Kalan
Mentorici: Marija Urankar, Marija Kalan
Z raziskovalno nalogo smo ugotavljali nalet koruznega hrošča in poleganje koruze v obliki gosjega vratu v odvisnosti od kolobarja. Raziskava je potekala od 27. 6. do 31. 8. 2017 na petih lokacijah na Gorenjskem (Stražišče, Lahovče, Žabnica, Rupa in Okroglo). S feromonskimi vabami smo spremljali nalet koruznega hrošča, ocenili poleglost koruze in pričakovani pridelek. Na vseh petih kmetijah smo s pomočjo zbirnih vlog AKTRP pridobili podatke o kolobarju. Na kmetijah so pridelovali hibride zrelostnega razreda 390–430. Skupno smo ujeli 10.608 koruznih hroščev, največ smo jih ujeli v Lahovčah – 3244, kjer sejejo koruzo tri leta zaporedoma na isti površini, najmanj v Žabnici – 1154, kjer koruzo pridelujejo v dvoletnem kolobarju. Število ujetih hroščev v Stražišču, na Okroglem in Rupi se je gibalo med tema vrednostima. Na vseh teh kmetijah koruzo sejejo v triletnem kolobarju s tem, da je koruza dve leti zaporedoma posejana na isti njivi. Po mesecih je bil največji nalet 10. julija, in sicer 2.322 hroščev, nato pa je njihovo število padalo in ob zadnji meritvi 31. 8. 2017 smo ujeli 552 hroščev. Ob prvi meritvi 27. 6. 2017 smo ujeli 44 hroščev. Ob zadnji meritvi naleta odraslega hrošča 31. 8. 2017 smo ugotavljali tudi poleglost koruze zaradi ličink. Izsledki so bili naslednji: v Lahovčah je bilo poleglih 40,6 % koruz, v Stražišču 44,0 %, v Žabnici 0,0%, na Rupi 18,0 % in na Okroglem 2,3 %. Ugotovili smo, da so poleg kolobarja pomembni tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na številčnost populacije ličink. Poleg ugotavljanja številčnosti ulova koruznega hrošča in ugotavljanja deleža koruze z gosjim vratom smo na opazovanih njivah ugotavljali tudi pričakovani pridelek koruze za silažo in delež koruznih storžev v razmerju med celo rastlino in storžem. Najožje razmerje 1,9 je bilo v Žabnici, 2,1 v Lahovčah, 2,3 na Rupi, 2,9 v Stražišču ter 3,0 na Okroglem.
This research is about the presence of the corn bug on the fields of Gorenjska. The bug causes the lodging of the corn in the shape of the gooses neck. We are trying to present the importance of crop rotation at growing crops. The research ran from 27th June to 31 August 2017. We have been observating 5 locations – Stražišče, Lahovče, Žabnica, Rupa and Okroglo. We have been watching the flight peak of the corn bug with pheromone bait, evaluated the lodging of corn and expected harvest. We caught 10608 corn bugs, the most in Lahovče – 3244 and the least in Žabnica – 1154. Farmers in Lahovče grow corn on the same field for 3 years in a row. This causes the growth in number of the corn bug on that area. Contrary, farmers in Žabnica have 2 year crop rotation, which is good for fields and quality of the corn. The corn on other locations is grown in 3 year crop rotation. First 2 years farmers sow corn and the third year farmers sow cereals.
If we watch the flight peak by months, the highest peak was the in the second week of research – 2322 bugs. The number of bugs has been decreasing until the end of research and in the last week of the research we counted 552 bugs.
With the last measurement of our research we observed the lodging of the corn, as consequence of the growth of corn bug larvae. The results show that the most (44%) of the lodged corn was in Stražišče and the least in Žabnica (0%). The results of the corn lodge on other locations are Lahovče 40,0 %, Žabnica 0,0%, Rupa 18,0% and Okroglo 2,3 %. We have been finding out the proportion between whole corn and corn cob. The best proportion was in Okroglo 3.0. Proportions on the other locations are 1,9 in Žabnica, 2,1 in Lahovče, 2,3 on Rupa and 2,9 in Stražišče.
Prepoznavanje stročnic
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorji: Katarina Jenko, Helena Grmek, Janez Suhadolnik
Mentorica: Ana Kavčič
V šolskem letu 2017/2018 smo v vseh programih Biotehniškega centra Naklo – Srednja šola izvedli anketo, na katero je odgovarjalo 742 dijakov. Zanimalo nas je njihovo prepoznavanje semen stročnic (čičerika, soja, leča, bob, grah, fižol) in prepoznavanje rastlin (soja, nizki fižol, visoki fižol, grah, leča, bob in arašid). Postavili smo šest hipotez, pet od njih smo jih potrdili, eno pa zavrgli. Glede na dobljene rezultate lahko rečemo, da nekatere stročnice poznamo bolj kot druge.
Primerjava treh rastnih s ubstratov in dodatkov za zadrževanje vlage v substratu
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorice: Nataša Gabor, Klara Jeretina, Tajda Rehberger
Mentorica: dr. Nataša Šink
V nalogi smo ugotavljali vpliv izbire rastnega substrata in vpliv dodatka za zadrževanje vlage (agrogel in zelene kocke) substratu na rast in razvoj rastlin, na ohranjanje vlage v substartu ter na pH in temperaturo substrata. Ugotovili smo, da je najboljši dodatek za rast rastlin agrogel. Ohranja vlago, ko jo rastlinam zmanjka jim jo odda, koreninski sistem je najbolj razvit, prav tako pa je pridelek največji. Zelene kocke vlago tudi dobro zadržujejo, je pa malo težav z oddajanjem vlage, ko jo rastline potrebujejo. Univerzalni substrati so za gojenje rastlin primerni, so prilagojeni za določene skupine rastlin, čista šota kot rastni substrat pa je manj primerna. Bolj je primerna za mešanje v substrat.
S klikom do domačih dobrot
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorji: Janez Rakovec, Miha Štular, Kristjan Kropivšek
Mentorica: Mojca Logar
Trije sošolci, ki obiskujemo četrti letnik programa kmetijsko-podjetniški tehnik na BC Naklo, smo se odločili, da združimo obstoječo ponudbo kmetij, od koder prihajamo. Mesne in mlečne izdelke ter nekaj poljščin smo ponudili v prodajo kolektivu BC Naklo. Pripravili smo spletno naročilo in izdelke na vsakih 14 dni prinesli zaposlenim v njihove kabinete. Način prodaje se je izkazal za zelo uspešnega tako za ponudnike kot tudi za kupce. Kupci so dobili kakovostno lokalno pridelano hrano, ne da bi odprli vrata trgovine, sošolci pa smo ob rednem obiskovanju šole prodali kar lepo količino naših produktov.
Three classmates of the agricultural technician course decided to join forces and offer a selection of meat and dairy products as well as some vegetables from our farms to the staff at our school, BC Naklo. We set up an online ordering system and have been regularly delivering or products to the employees directly to their offices in the period between December 2017 and February 2018. This selling method has turned out to be efficient for the buyers and sellers alike. The buyers get quality homemade products without going to te store or the farmers market. In addition, we now sell a lot of products to the students of BC Naklo as well, as the word has spread. We have observed an increase in the sales of our products.
Vpliv krme na kemijsko in mikrobiološko sestavo ter tehnološko kakovost mleka
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorici: Eva Urbanc, Ajda Troha
Mentorica: Tadeja Polajnar
Mleko ima zaradi svoje hranilne sestave pomembno vlogo v zdravi uravnoteženi prehrani. Na kemijsko, mikrobiološko in tehnološko kakovost mleka vpliva več različnih dejavnikov, med katerimi je zelo pomembna sestava krme. V želji po pridelavi čim bolj naravnihživil se je na trgu pojavilo tudi seneno mleko, ki predstavlja korak naprej v ekološki prireji. Seneno mleko je mleko živali, ki niso krmljene s silažo. Raziskovali sva, kako krma vpliva na kemijske, mikrobiološke in tehnološke parametre mleka. Primerjali sva dva različna vzorca mleka: senenega in silažnega. Zaznali sva razliko v količini maščob v korist senenega mleka inpovečano vrednost skupnega števila bakterij, kvasovk, plesni, koliformnih bakterij in klostridijev v silažnem mleku. Seneno mleko je torej zaradi svoje kakovosti upravičeno do zanimanja tako pridelovalcev kot potrošnikov.
Milk has an important role in healthy well-balanced diet because of its structure. Many factors affect chemical, microbiological and technological quality and one of them is forage which is very important. In last few years it became very important to eat natural food and hay milk appeared on the market which represents a step forward in ecological yarn. Hay milk is given by animals which do not eat silage. We were researching how forage affects chemical, microbiological and technological parameters of milk. We were comparing two different samples of milk; hay milk and silage milk. We perceived differences in fat quantity in advantage of hay milk and enlarged value of bacteria, yeasts, mould, coliform bacteria and clostridium in silage milk. Therefore hay milk is because of its quality deservedly a subject of producer’s and consumer’s interest.
Trajnostni razvoj Trbojskega jezera
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorici: Katja Oselj, Anita Štopfer
Mentorica: Bernarda Božnar
V raziskovalni nalogi Trajnostni razvoj Trbojskega jezera smo raziskali glavne značilnosti jezera. Predvsem so nas zanimale značilnosti naravnega okolja, razvoj družbe in gospodarstva na omenjenem območju. Umetno akumulacijsko jezero je spodbudilo razvoj turizma. Izdelali smo SWOT analizo in poiskali smernice za trajnostni razvoj, ki bi na eni strani razvijal turistični potencial, po drugi pa ne bi puščal negativnih posledic. Onesnažena voda Trbojskega jezera bi bila neprivlačna za aktivnosti na vodi, zato je skrb za kvaliteto vode zelo pomembna. Trbojsko jezero se nahaja na primerni lokaciji, ki je primerna za gostinsko in rekreativno dejavnost. V prihodnosti bi lahko sedanjo ponudbo še nadgradili, vendar bi morala ostati v okvirih zelenega turizma. Priložnosti, ki jih ponuja jezero, so razni vodni športi, vodne učne poti, vodeno opazovanje ptic in še več gostinskih ponudb, saj jezero privablja vedno več ljudi.
In research project entitled Sustainable Development of Trboje lake, we highlighted the main characteristics of the lake. We researched natural environment, development of society and economic development in the lake surroundings. Artificial lake promoted development of tourism. We made SWOT analysis and found guidelines for sustainable development that would have low impact on nature and would develop touristic potential. Polluted water would have negative impact on tourism, so the concern to preserve the quality of water is very important. The Trboje lake has a good location to develop tourist and sports activities. In the future the touristic infrastructure could be upgraded but it should stay within the limits of green tourism. The opportunities offered by the lake are water sports, water courses, guided bird watching and even more catering services (the lake attracts many people).
Kako dijaki sprejemajo generacije in se od njih poslavljajo?
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorici: Ines Šavli, Valentina Mihevc
Mentorici: Andreja Ahčin, Marta Skoberne
Na srednji šoli BC Naklo so dijaki razvili poseben način sprejemanja novih ter poslavljanja zaključnih generacij. Z metodo raziskovanja arhivskih virov in intervjujev učiteljev ter bivših dijakov sva se pozanimali o poteku običajev ter pripravah nanj.
Največji pomen imajo sprejem prvih letnikov, postavitev mlajev, predaja ključa naslednji generaciji ter zasaditev drevesa.
Ko so se dijaki poslavljali s šole, so hoteli na njej pustiti sled. Zaključna generacija 2006/2007 se je tako odločila za zasaditev drevesa ter kulturni sprejem prvih letnikov, saj na prejšnji šoli v Kranju za to ni bilo prostora. Leta 2007/2008 se je zaključna generacija odločila za postavitev mlajev. Takrat je mlaje postavila mlajša generacija starejši kot za slovo od šole.
Še isto leto pa so se odločili tudi za zasaditev drevesa v takrat imenovan Brezov drevored.
Raziskovali sva s pregledovanjem arhivskega gradiva. Pobrskali sva med šolskimi vodniki, v katerih so navedeni razredi z razrednikom, šolskimi časopisi Mlade brazde, v katerih so opisani dogodki, ki so se dogajali v tekočem letu. Informacije pa sva iskali tudi v šolski kroniki učiteljice Marte Skoberne. V arhivih sva pridobili le določene podatke, zato sva se odločili, da povprašava še nekdanje dijake. Stopili sva v stik z njimi in jih povprašali o običajih.
In BC Naklo High School students developed a special way of welcoming the new generations and saying goodbye to the old ones. With the method of researching the archives and interviews of students and teachers we inquired about the course of customs and the preparations for it.
The most important are the reception of the first class, the installation of maypole, the handover of the key to the next generation, and the planting of the tree.
When students were leaving the school, they wanted to leave a trail. In 2006/07, the final generation decided to plant the tree and they organized a cultural reception of the first class. There was no room for this at the previous school in Kranj. 2007/08, the final generation decided to set up a maypole. Then, the younger generation set up a maypole for the older one as a goodbye. In the same year, they also decided to plant a tree in the Birch Avenue as it was named at that time (later on renamed to Birch Grove).
We investigated by researching archival materials. We scrolled through the school guides containing classes with their teachers. We also checked the school newspapers Mlade Brazde that described the events of the current years. We also searched for information in the school chronicle of teacher Marta Skoberne. In the archives we only obtained certain data, so we decided to ask the former students. We contacted them and asked them about our customs.