Back

Raziskovalne naloge 2024/2025

Antibiotično in antimikotično delovanje rastlinskih ekstraktov invazivk na povzročitelje bolezni krompirja

Avtorice: Klara Dolar, Rika Dolžan, Vida Žemlja

Mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab

Krompir je ena pomembnejših kulturnih rastlin, ki se med rastjo in skladiščenjem lahko okuži z raznimi bakterijami, glivami, ali ga napadejo razni škodljivci. Vse to lahko povzroči manjši pridelek ali pa manjšo odkupno ceno krompirja na trgu.

Glavni namen raziskovalne naloge je bil raziskati ali lahko najpogostejši bolezni krompirja, krompirjevo plesen in krastavost, zatiramo s pomočjo ekstraktov pripravljenih iz invazivnih tujerodnih rastlin, ki tako ali tako predstavljajo v okolju problem in jih želimo izkoreninjati oz. omejevati v njihovi razrasti. Tako bi ubili dve muhi na en mah. Zaradi invazivnih rastlin se biotska pestrost v našem okolju manjša, nekatere so celo strupene ali alergene, iz okolja pa jih je zaradi hitrega razmnoževanja in odpornosti proti tukajšnjim škodljivcem ter boleznim, skoraj nemogoče izkoreniniti. Pri raziskovanju smo uporabili invazivne rastline kot so ambrozija, japonski dresnik, kanadska zlata rozga in žlezava nedotika.

Praktični del smo pričeli z nabiranjem invazivnih tujerodnih rastlin v naši okolici. Rastline smo posušili in posamezne rastlinske dele oziroma rastlinske droge (listi, cvetovi, korenine, stebla) zmleli. Pripravili smo ekstrakte, kjer smo uporabili dve topili, etanol in hladno destilirano vodo. Z okuženega krompirjevega gomolja s krompirjevo krastavostjo in krompirjevo plesnijo, smo odvzeli brise in jih dali na primerno gojišče. Bolezen krastavost povzroča bakterija Streptomyces scabies (S. scabies), zato smo jo nacepljali na PCA gojišče. Povzročitelj krompirjeve plesni pa je oomiceta Phytophthora infestans (P. infestans), katero smo nacepljali na krompirjev agar. Glede na morfološke lastnosti kultur in z opazovanjem pod mikroskopom smo določili, da delamo res z željenima kulturama. Z metodo difuzijskega antibiograma smo opazovali antibiotične in antimikotične učinke ekstraktov izbranih invazivnih rastlin na izbrani povzročiteljici bolezni pri krompirju.

Celotno raziskavo smo opravili v šolskem mikrobiološkem laboratoriju. V raziskovalni nalogi smo izvedli difuzijske antibiograme s petindvajsetimi različno pripravljenimi ekstrakti rastlinskih drog invazivnih rastlin. Z raziskavo smo dokazali, da na bakterijo S. scabies, povzročiteljico krastavosti pri krompirju, enako učinkovito zaviralno delujejo etanolni in vodni ekstrakti iz korenin japonskega dresnika, nato iz listov japonskega dresnika in korenin žlezave nedotike in ambrozije. Na oomiceto P. infestans, povzročiteljico krompirjeve plesni, pa najbolj zaviralno delujejo samo etanolni ekstrakti stebla ambrozije, korenin japonskega dresnika, korenin žlezave nedotike ter stebla žlezave nedotike. Zaviralni učinki ekstraktov na S. scabies so bili vidni pri vodnih kot pri etanolnih ekstraktih, z razliko od P. infestans, kjer vodni ekstrakti niso imeli zaviralnega učinka.

Vpliv kvasovk Saccharomyces cerevisiae in Saccharomyces boulardii na potek alkoholne fermentacije jabolčnega vina

Avtorji: Žan Šubic, Ela Zalokar, Neža Bogataj

Mentorica: Tadeja Polajnar

Jabolčni sok smo fermentirali s pomočjo dveh vrst kvasovk: Saccharomyces cerevisiae in Saccharomyces boulardii. Za poskus smo uporabili v šoli pridelan jabolčni sok, ki je bil predhodno pasteriziran in filtriran. Sok smo še dodatno sterilizirali v avtoklavu in s tem poskrbeli za uničenje vseh prisotnih mikroorganizmov in njihovih spor. Po sterilizaciji smo poskus izvedli v dveh paralelkah, z enako količino jabolčnega soka in različnim dodatkom kultur kvasovk. Fermentacijski posodi smo zaprli z gumijastima zamaškoma, skozi katera je bila povezana cevka, ki je neposredno vodila v drugo posodo z vodo. S tem smo omogočili nastanek anaerobnega okolja, primernega za potek alkoholnega vrenja. Med potekom same fermentacije, smo vsakih nekaj dni spremljali naslednje parametre: vsebnost sladkorja, vrednost pH, vsebnost alkohola, temperaturo ter število kvasovk (živih in mrtvih). Opazovali smo razliko v številu preživelih celic pri obeh sevih kvasovk. Izkazalo se je, da je bilo že po enem tednu fermentacije, število preživelih kvasovk Saccharomyces boulardii večje, kot pri kvasovki Saccharomyces cerevisiae. V naslednjih dneh se je to število vedno manj razlikovalo, saj sta obe vrsti kvasovk počasi odmirali. Po dveh tednih spremljanja parametrov, smo posodi z jabolčnim vinom postavili v hladilnik in po enem mesecu ponovno izvedli primerjave. Ugotovili smo, da se je v jabolčnem vinu z vrsto kvasovk Saccharomyces boulardii še vedno pojavilo večje število živih celic, kot pri Saccharomyces cerevisiae. Ob koncu poskusa smo s skupino preskuševalcev izvedli še senzorično analizo obeh vzorcev.

Prostornine okroglih teles

Avtorici: Joana Šavli, Suzana Šavli

Mentor: Marko Koselj

Najprej si bomo pogledali pojem prostornine oziroma volumna in njegov izračun. Nato bomo s pomočjo določenega integrala izpeljali formule za prostornino valja, stožca, prisekanega stožca, krogle, elipsoida in eliptičnega paraboloida. Izpeljali bomo tudi volumen od tube zobne paste.

Skip to content