Čeprav nekateri nepremišljeno trdijo, da lahko vljudnostna pravila in knjige o lepem vedenju kot staro kramo zmečemo v smeti, praksa vsak dan na vseh področjih našega življenja dokazuje, da ljudje potrebujemo določena pravila vedenja, pravila v komunikaciji s partnerjem, otroki, s kolegi, pa na delovnem mestu in s poslovnimi partnerji, strankami. Potrebujemo pravila komunikacije z drugimi ljudmi. Ta zunanja podoba našega vedenja pa nam včasih povzroča težave. Pravila lepega vedenja so obstajala in bodo tudi v prihodnosti, seveda pa so odraz določenega časa, razmerij moči ter oblasti in socialne strukture.

Sodobna pravila so izoblikovana v tej smeri, da nam pomagajo pri povezovanju, da krepijo medsebojno razumevanje, strpnost, obzirnost do drugih in drugačnosti, vzpodbujajo nas k pripravljenosti, da pomagamo drug drugemu, vedno manj nas utesnjujejo, upoštevajo tudi generacijske razlike, so sprejemljiva, hkrati pa niso dogmatična.