KRKINA NAGRADA
54. KRKINE NAGRADE: PRILOŽNOST ZA NOVE RAZISKOVALNE DOSEŽKE
Izšel je razpis za 54. Krkine nagrade in z njim vabilo vsem vam, mladim raziskovalcem, da predstavite rezultate svojega raziskovalnega dela.
V Krki spodbujajo inovativnost, ki temelji na prodornih znanstvenih in strokovnih idejah. Krkini nagrajenci poudarjajo, da je vsaka ideja pomembna in vredna kritične znanstvene presoje. Predvsem pa je ključno zaupanje v potencial lastnega raziskovalnega dela.
Zdaj si na vrsti ti!
Obišči spletno stran Krkinih nagrad in se seznani s podrobnostmi razpisa. Raziskovalno nalogo lahko oddaš do 5. julija 2024.
Krkini strokovnjaki nestrpno pričakujejo vaša izvirna raziskovalna dela.
NA BIOTEHNIŠKEM CENTRU NAKLO TUDI LETOŠNJE LETO S PODROČJA BIOTEHNOLOGIJE ZAZNAMOVANO Z VELIKIM USPEHOM NAŠIH MLADIH RAZISKOVALCEV
V petek, 27. 9. 2024, so gimnazijci 4. letnika biotehniške gimnazije Biotehniškega centra Naklo, v Novem mestu, na 54. Krkinih nagradah podjetja Krka ( #krkinenagrade, @krkinenagrade in @krkaofficial ), prejeli Krkino nagrado in priznanje.
Nagrajena raziskovalna naloga je bila usmerjena v ugotavljanje antibiotičnega učinka rastlinskih ekstraktov na bakterije v ustni votlini psov, ki povzročajo najbolj pogosta obolenja zob in posledično tudi infekcije, zaradi ugriza psov. Z raziskavo smo dokazali, da na bakterijo Bergeyello zoohelcum najbolj zaviralno deluje vodni perkolat ingverja. Poleg tega so njeno rast inhibirali tudi alkoholni perkolati ter destilati žajblja, rožmarina in klinčkov, alkoholni destilat ingverja in hidrolat cimeta. Grampozitivne streptokoke pa je v rasti najbolje inhibiral perkolat rožmarina. Celotno raziskovanje smo izvedli v šolskem mikrobiološkem laboratoriju, le identifikacijo pasjih zobnih bakterij smo izvedli na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V človekovi prehrani je prisotnost antioksidantov pomembna, saj preprečujejo delovanje prostih radikalov kisika in posledično varujejo celice, celične membrane pred poškodbami, ki jih lahko povzroča stres in zunanji dejavniki, kot so npr. strupi v zraku, vodi, nikotin v tobaku, alkohol. Z njimi se je ukvarjala druga skupina dijakov, ki je raziskovala antioksidativni potencial (AOP) kuhanih in surovih, živalskih in rastlinskih beljakovinskih živil. Za primerjalne vzorce smo izbrali piščančje, goveje in svinjsko meso, losos, divjačino, goveja jetra, alge (Wakame – morska zelena alga), tofu, kvasne kosmiče, fižol, čičeriko in acai jagode. Vsa živila za analizo smo pripravili surova in kuhana. Z raziskovanjem smo dokazali, da imajo najvišji AOP acai jagode, takoj za njimi kuhana jetra, surovi kvasni kosmiči, surove alge, surova goveja jetra, surov fižol in kuhan fižol. Najnižji AOP smo izračunali pri kuhanem govejem mesu.
Z raziskovalnim delom dijaki pridobivajo nova spoznanja in bogate izkušnje v svetu raziskovanja, jih uporabijo za reševanje problemov današnjega časa, hkrati pa jim predstavljajo bogate izkušnje za nadaljnji študij. Ponosni smo, da lahko z aktivnim usmerjanjem in spodbujanjem mladih, dosežemo, da mladi uresničujejo svoje ambicije in se tako uspešno lotijo raziskovalnega dela kar v šolskem laboratoriju.
mentorica mag. Marjetka Kastelic Švab
