Z manjšo pridelavo in porabo mesa varujemo zdravje in okolje

Področje: Geografija ali geologija

Avtorici: Nika Valič, Sumeja Mujagić

Mentorica: Mojca Logar

Živinoreja in proizvodnja mesa imata velik vpliv na okolje in naše zdravje. Mednje spadajo degradacija tal, izčrpavanje vode, manjšanje biotske pestrosti ter izpusti toplogrednih plinov. Najpomembnejši toplogredni plini v živinoreji so ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid. V največjih količinah se sprošča metan, sledijo mu izpusti ogljikovega dioksida in dušikovega oksida v skoraj enakih deležih.

Slovenci zaužijemo prevelike količine mesa, kar povzroča tveganja za razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, zobnih bolezni in osteoporoze, je pa tudi dejavnik tveganja za razvoj rakavih obolenj. Vegetarijanstvo je lahko zdrava oblika prehranjevanja le, če je načrtovana in nadzirana, ni pa priporočljiva za mlade in otroke, saj v obdobju odraščanja potrebujejo velike količine hranil. Raziskave kažejo na manjše tveganje vegetarijancev za nastanek bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, debelost, srčno žilne bolezni in rak. Vzrok za to ni le prehrana ampak tudi njihov način življenja, ki je v povprečju bolj zdrav pri vegetarijancih kot pri tistih, ki jedo meso.

Antibiotično delovanje zdravilnih rastlin na bakterijo Staphylococcus aureus

Področje: Druga področja

Avtorice: Patricija Borič, Vida Bukovnik, Mija Pogačnik

Mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab

Med mladimi dekleti se pogosto pojavljajo vnetja sečil, npr. Mehurja in celo vnetja ledvic. Pogosta povzročiteljica vnetij pri človeku je bakterija Staphylococcus aureus (S. aureus). Vnetja zdravimo z antibiotiki, a so nekateri sevi že razvili odpornost proti različnim antibiotikom kot npr. MRSA: proti meticilinu odporen S. aureus. V nalogi nas je zanimalo, ali lahko vnetja s to bakterijo zdravimo s pomočjo zdravilnih rastlin na račun njihovih učinkovin, ki delujejo zaviralno na bakterijo S. aureus. Prekomerna uporaba antibiotikov namreč vpliva na pogostost MRSE. Tako je zdravljenje okužb s to bakterijo, omejeno le na dva različna antibiotika, vankomicin in teikoplanin.

Za izvedbo poskusa smo izolirali bakterijo iz nosne sluznice in jo nacepili na selekcijsko gojišče Nutrient. Glede na morfološke značilnosti kolonij smo uspeli izolirati domnevno bakterijo S. aureus. Bakterijski preparat smo obarvali po Gramu in izvedli biokemijske teste IMViC, da smo ustrezno identificirali izolirano bakterijo.

Za ugotavljanje antibakterijskega delovanja različnih rastlin smo uporabili tehniko difuzijskega antibiograma. Uporabili smo štiri zdravilne rastline, in sicer, koprivo, brezo, zlato rozgo ter liste in plodove brusnice. Iz njih smo pripravili ekstrakte s tremi različnimi topili – destilirano vodo, etanolom in metafosforno kislino, saj se različne učinkovine raztapljajo v različnih topilih. S centrifugiranjem smo nato uspešno ločili ekstrakte od trdnih delcev in izvedli antibiogram. Vse poskuse smo izvedli v šolskem laboratoriju. Z raziskovanjem smo dokazali, da ima najboljše antibakterijsko delovanje na S. aureus vodni ekstrakt brusničnih plodov. Nekoliko slabše sta delovala alkoholni ekstrakt brusničnih plodov ter vodni ekstrakt breze. Najmanj antibiotičnega učinka na bakterijo S. aureus so imeli ekstrakti iz koprive.

Dokazovanje zaviralnih učinkov rastlinskih ekstraktov na povzročitelja vnetij atopijskega dermatitisa

Področje: Druga področja

Avtorice: Rebeka Hudelja, Ana Kristina Jagodic, Iza Ropič Bizjak

Mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab

Staphylococcus aureus (S. aureus) je bakterija, ki živi v nosu, na površini kože in tudi v živilih kot je npr. suho meso. Je najpogostejši povzročitelj kožnih vnetij kot tudi povzročitelj zastrupitve s hrano. Bakterija izloča več vrst toksinov, ki povečajo možnost za vdor bakterije v telo in poškodujejo tkiva. Zelo hitro lahko postane odporna proti antibiotikom, zato v bolnišnicah povzroča precej težav.

Glavni namen naše raziskovalne naloge je bil izolirati bakterijo S. aureus iz kože, prizadete z atopijskim dermatitisom in s pomočjo difuzijskega antibiograma, ugotoviti čim več zaviralnih učinkov naravnih rastlin na rast te bakterije, ki povzroča akutna ali celo kronična vnetja kože.

Vse rastline smo izbrali na podlagi pričakovane potencialne učinkovitosti pri zdravljenju oz. blaženju simptomov atopijskega dermatitisa (kamilica, oves, pelin, aloe vera, žajbelj in ognjič).

Praktični del smo pričeli s pripravami hidrolatov in perkolatov rastlin. Osebam z diagnosticiranim atopijskim dermatitisom smo odvzeli bris, ker smo domnevali, da bomo tako najlažje izolirali željeno bakterijo S. aureus, ki dodatno otežkoča življenje bolnikom s to boleznijo. Po uspešni izolaciji na selektivnem gojišču Baird– Parker Agar, smo bakterije identificirali s katalaznim testom in barvanjem po Gramu. Antibiotične učinke rastlinskih ekstraktov smo dokazovali z metodo difuzijskega antibiograma. Ugotovili smo, da najbolj zaviralno na rast S. aureus deluje perkolat ovsa, hidrolat pelina in hidrolat kamilice.

Izdelovanje mrež za seno za konje

Področje: Druga področja

Avtorici: Tabea Dolžan, Gaja Polajnar

Mentorici: Ana Kavčič Karničar, Andreja Tavčar

Konjereja je skozi čas izgubila pomen in dandanes se z njo ukvarja zelo malo ljudi. Za namen raziskovalne naloge smo izvedli kvantitativno raziskavo z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval devet vprašanj. Imamo znanje, kako izdelati mreže za seno za prehranjevanje konj z voluminozno krmo in želeli bi jih prodajati. S krmljenjem konj preko mreže se izognemo tudi temu, da se seno zaradi različnih razlogov zavrže in da lahko bolj natančno spremljamo prehrano konja, ki ga imamo v lasti ali najemu. Izdelali smo vreče z vmesnim prostorom 3,5 cm; 4,5 cm in 5,5 cm ter primerjali razlike med njimi pri prehranjevanju šolskega in domačega konja. V namen raziskave smo si postavili tri raziskovalne hipoteze. V prvi raziskovalni hipotezi smo predvideli, da ni razlik med hranjenjem šolskega in domačega konja z voluminozno krmo. V drugi raziskovalni hipotezi smo predvideli, da bodo razlike v uporabi mreže z vmesnim prostorom 3,5 cm in 5,5 cm. S tretjo hipotezo smo predvideli, da so rejci pripravljeni za mreže za seno plačati do 40 evrov.

Kvadratna enačba

Področje: Matematika in logika

Avtorici: Monika Šink, Ajda Štefelin

Mentor: Marko Koselj

Najprej bomo opisali štiri načine reševanja kvadratne enačbe: z Vietovim pravilom, z dopolnjevanjem do popolnega kvadrata, z uporabo obrazcev ter z uporabo formul enakomerno pospešenega gibanja. Potem bomo poskusili najti kakšne načine za spretno uporabo Vietovega pravila.

Matematično ozadje nevronskih mrež

Področje: Računalništvo ali telekomunikacije

Avtorica: Manca Lepoša

Mentor: Marko Koselj

Nevronske mreže so ene najbolj obetavnih tehnoloških napredkov. Njihovo delovanje ima vpliv na naš vsakdan, vendar le malo ljudi razume, kako točno delujejo. To raziskovalno nalogo sem napisala z namenom, da bi se podala globlje v dejanske temelje delovanja nevronskih mrež.