Novičke in zanimivosti

KNJIGA ZA RADOVEDNE🧠💡

Atul Gawande: Minljivost

Kako se soočamo s staranjem, boleznijo in smrtjo? Ameriški kirurg in pisatelj Atul Gawande piše iskreno in človeško o tem, kaj pomeni živeti dobro – tudi na koncu življenja.

Kot minljiva bitja se moramo spopadati z omejitvami, ki nam jih postavljajo geni, celice in tkivo. Sodobna medicina nam je dala moč, da se upiramo tem omejitvam. Vseeno pa se enkrat moramo odločiti. In vsaka odločitev prinese nekaj novega dobrega ali slabega. Kajti življenje je ena sama neizprosno odločanje. Čim prideš do ene odločitve, imaš že novo pred seboj.

Knjiga, ki odpira oči in srce ter sili k razmisleku in odpravlja tabuje.

KNJIGA OKOLI SVETA📚🌍

RUSIJA

Fjodor Dostojevski: Zločin in kazen

Klasika, ki ne zastara. Zločin in kazen je psihološki roman o moralnih dilemah, krivdi in odrešitvi. Dostojevski nas popelje v globine človeške duše in postavi vprašanja, ki so še danes aktualna.

Idealno branje za jesen – za počasno, poglobljeno branje.

Vprašanje v razmislek?

Kako danes presojamo, kaj je prav in kaj narobe, ko se posameznik znajde v konfliktu z družbenimi normami?

Rusija – zanimiva dejstva

Največja država na svetu – pokriva več kot 17 milijonov kvadratnih kilometrov. Razteza se čez 11 časovnih pasov.

Dežela ognja in ledu – Na ruskem polotoku Kamčatka je več kot 300 vulkanov, od tega jih je približno 30 še vedno aktivnih.

Hiša mačk – V muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu že stoletja živi skupnost mačk varuhinj, ki lovijo miši in varujejo umetnine.

KNJIGA ZA RADOVEDNE🧠💡

Yuval Noah Harari: Sapiens: Kratka zgodovina človeštva

Kako je Homo sapiens postal gospodar sveta? Avtor v knjigi razlaga zgodovino človeštva od lovcev do tehnološke družbe – z jasnostjo, humorjem in izzivalnimi vprašanji. Zelo očitno je poudarjen pomen sodelovanja za nastanek sodobnega človeka.

Branje, ki odpira um in spodbuja razmislek o tem, kdo smo in kam gremo.

Vprašanje v razmislek?

Kako lahko danes presojamo, ali je tehnološki ali družbeni napredek resnično koristen za večino?

KNJIGA OKOLI SVETA📚🌍

JUŽNA KOREJA

Han Kang: Vegetarijanka

Bookerjeva nagrada za najboljši prevedeni roman

Nobelova nagrada za književnost

Kaj se zgodi, ko se nekdo odloči, da ne bo več jedel mesa – in s tem izzove družbene norme, družino in lastno identiteto?

Han Kang v Vegetarijanki mojstrsko prepleta psihološko dramo in kulturne razlike v Južni Koreji. V romanu so namenoma napisane zapletene in ekstremne situacije, saj je avtorico že od nekdaj zanimalo Kaj sploh je človek?

Na prvo branje morda nenavadna, a zastrašujoče univerzalna zgodba o skritih predelih človeške psihe, ki vam zleze pod kožo in tam ostane še dolgo po tem, ko ste knjigo prebrali.

Intenzivno, nenavadno in globoko – knjiga, ki odpira vprašanja o svobodi, telesu in družbi.

Južna Koreja – zanimiva dejstva

Tehnološka velesila – država slovi po eni najhitrejših internetnih povezav na svetu in je pionirka pri razvoju 5G omrežij.

Edinstvena kultura in jezik – korejski jezik uporablja svojo lastno pisavo, ki je bila ustvarjena v 15. stoletju z namenom, da bi bila preprosta in razumljiva vsem ljudem.

Nenavadnost – po tradicionalnem korejskem štetju starosti se rodiš kot star 1 leto, ob začetku novega leta pa postaneš za leto starejši. Tako je lahko oseba po korejskem sistemu starosti tudi do dve leti starejša kot po mednarodnem.

Knjige = potovanje brez kovčka 😉

📚 Hej, knjigožerji (pa tudi tisti, ki še niste 😉)! 📚

V novem šolskem letu vas čaka 2x na mesec knjižni pobeg s:

👉 knjigo za radovedne – za vse, ki vas zanima svet idej, zakaj je nekaj, tako kot je, in kako stvari sploh delujejo (filozofija, poljudna znanost, kul ideje … 🧠💡)

👉 knjigo iz sveta – potujemo med državami kar znotraj strani🌍✈️ Vsakokrat spoznamo avtorja iz drugega kotička planeta.

Torej, če imate radi branje, debate ali pa samo dober izgovor za “scroll-free” čas – pridite zraven.

DAN KNJIGE

📚 Dan knjige je danes – branje pa za vedno! 🤓

Ste že slišali, da knjige niso samo za spanje na njih med peto in šesto uro? 😴📘

Ob DNEVU KNJIGE vas vabim, da stopite v naš tempelj tišine (no, skoraj) – šolsko knjižnico! 🏛️

Tukaj vas čakajo:

📖 zgodbe, ki jih še ni bilo na TikToku

🎒 pustolovščine, bolj napete kot šolski urnik

🧙‍♂️ 🐉liki, ki bi vam bili mogoče celo všeč.

In ja … včasih tudi kak bombonček 🍬, če ob prihodu lepo pozdravite 🙂

Posebna ponudba skozi celo leto:

– Obiščite kotiček “Menjaj branje za sanje” v knjižnici – vzemi knjigo, pusti knjigo, zamenjaj zgodbo, zamenjaj svet. ✨📚

– Skočite še do naše knjigobežnice v Medonosnem parku 🐝🌳 – knjige tam ne bežijo, čakajo, da jih ujameš!

V knjižnico ni potrebno nič prinesti – samo sebe in kanček radovednosti.

Pridite po knjigo, ostanite po dozo domišljije –

ali pa vsaj zato, da malo posedite brez testov in spraševanja. 😎

📍 Knjižnica je odprta celo leto – ne samo danes!

Ustavite se, brskajte, berite… ali pa se samo pretvarjajte – tudi to šteje. 😉

SLOVENIJA RADA BERE

Slovenska sekcija Ibby in Društvo Bralna značka Slovenije sta pripravila publikacijo Slovenija rada bere v več jezikih, v kateri se predstavljajo različne organizacije in inštitucije, ki se v Sloveniji ukvarjajo s promocijo bralne kulture in kakovostne otroške književnosti. Doslej je publikacija izšla v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku.

Ogledate si jo lahko na povezavi:  IBBY-brosura-finale-SLO

ZMORETE PREŽIVETI DAN BREZ PAMETNEGA TELEFONA?

Svetovni dan brez mobilnega telefona je leta 2001 vpeljal francoski pisatelj Phil Marso, v zadnjih letih pa se je dejavnost osredotočila na rabo pametnih telefonov in se razširila na tri dni. Namen svetovnih dni je opozoriti na čedalje pogostejšo uporabo pametnih telefonov ter predvsem na škodljive posledice njihove uporabe.

Svetovni dnevi brez pametnega telefona so torej dobra priložnost za vse, da vsaj za dan ali morda celo tri odložimo telefone ter bolje izkoristimo prosti čas – za branje, druženje ali gibanje v naravi.

RASTEM S KNJIGO

V okviru IND/OIV Knjižnično informacijskih znanj izvajamo na naši šoli nacionalni projekt Rastem s knjigo, ki je pod okriljem Javne agencije za knjigo RS, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Združenja splošnih knjižnic, Zavoda za šolstvo RS, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev. Dijake 1. letnikov bomo peljali na ogled oz. predstavitev Mestne knjižnice Kranj. S tem želimo motivirati dijake za branje kakovostne in izvirne slovenske mladinske literature, ter spodbuditi njihovo obiskovanje splošnih knjižnic. Dijaki pa bodo ob tem dobili tudi knjižno darilo, knjigo Aksinije Kermauner: Orfejeva lira, založbe MIŠ.

V ponedeljek, 17. 2. 2025 knjižnico obiščejo dijaki 1. Č-razreda, in sicer 7. uro

(M. Ilič Šter)

V torek, 18. 2. 2025 knjižnico obiščejo dijaki 1. M-razreda, in sicer 5. in 6. uro

(N. Modrijan)

V torek, 18. 2. 2025 knjižnico obiščejo dijaki 1. L-razreda, in sicer 7. uro

(M. Jerše)

V ponedeljek, 17. 3. 2025 knjižnico obiščejo dijaki 1. M-razreda, in sicer 3b, 4b. in 5. uro

(M. Jerala)

Dijaki gredo na redni avtobus, ki pelje v Kranj.

Izstopijo na glavni avtobusni postaji Kranj in pridejo do Mestne knjižnice Kranj.

Informacija za dijake, ki nimajo karte do Kranja; cena vozovnice znaša 1,80 €.

Dijaki gredo po končani predstavitvi knjižnice domov.

THE UNESCO COURIER

Revzija The Unesco courier je Unescova revija, ki vam od leta 1948 predstavlja lokalni pogled na globalna vprašanja.

Četrtletna revija svojim bralcem prinašala lokalne perspektive o globalnih vprašanjih nekaterih vodilnih mislecev sveta. Čeprav se je skozi leta močno spremenila, tako po vsebini kot v obliki, še naprej zasleduje svojo prvotno poslanstvo: promovirati UNESCO ideale, vzdrževati platformo za dialog med kulturami in zagotavljati forum za mednarodno razpravo.

Revija je na voljo na spletu od marca 2006, služi bralcem po vsem svetu v šestih uradnih jezikih organizacije (arabščini, kitajščini, angleščini, francoščini, ruščini in španščini), pa tudi v katalonščini in esperantu.

Digitalna revija je dostopna TUKAJ.

Knjižni blogi

Seznam knjižnih blogov ali spletnih dnevnikov vsem, ki radi berejo, saj ponujajo odlične priporočila, recenzije in navdih za izbiro novih knjig. Upam, da bodo bralci odkrili zanimive vsebine in morda našli svoj novi najljubši blog.

Slovenski knjižni blogi niso le prostori za preproste povzetke in citate s platnic knjig. To so kraji, kjer knjižni navdušenci s strastjo in veščino delijo svoje misli, občutke in poglede na prebrane knjige. Ti blogi so veliko več kot le površinski prikazi – ponujajo poglobljene zapise, ki bralcem resnično približajo vsebino in sporočila knjig.

Blogi niso šolske obnove ali preprosti povzetki, ampak prostor za ustvarjalne in osebne poglede na branje. Objave so brez razkritja vsebine in poskušajo bralcem nuditi vrednost, ki presega zgolj informativne zapise.

Nekateri blogi so v mirovanju, vendar vsebujejo dragocen arhiv, drugi pa nudijo sveže vsebine.

KNJIŽNI KAŽIPOT – https://knjiznikazipot.si/
AJDA NAKLADA – https://www.ajdanaklada.com/
HERMIONIN LITERARNI BLOG – https://hermioninblog.blogspot.com/
NA VALOVIH VRSTIC – https://navalovihvrstic.blogspot.com/
NEUSMILJENO BEREM – https://www.stiglic.net/

NUK

Lansko leto, se pravi leta 2024, je NUK praznoval 🎉 250-letnico obstoja.

Če vas zanima, kako deluje in zakaj je Narodna univerzitetna knjižnica 📚 pomembna, si poglejte na https://365.rtvslo.si/dokumentarci 📺 dokumentarec o življenju naše največje in najbolj pomembne knjižnice.

In še malo zgodovine:

Za začetek knjižnice štejejo odlok Marije Terezije o predaji jezuitske knjižnice v splošno uporabo. Deset let pozneje so zbirke postale javne. Od leta 1853 se je imenovala Cesarsko-kraljeva študijska knjižnica v Ljubljani, ob ustanovitvi ljubljanske univerze leta 1919 je postala Državna študijska knjižnica, med drugo vojno Univerzitetna biblioteka, po letu 1946 pa Narodna in univerzitetna knjižnica.

Zaznamovale so jo tri nesreče: dva požara in potres. Prvo zbirko so obsegale knjige jezuitskega kolegija, ki so jih ravno začeli popisovati, ko je leta 1774 knjižnica pogorela. Ohranilo se je zgolj 637 knjig. Sto let so knjige hranili v ljubljanskem Liceju, dokler stavbe po velikonočnem potresu niso podrli. V začetku leta 1944, le tri leta po selitvi v Plečnikovo palačo na Turjaški ulici, pa je na veliko čitalnico padlo poštno letalo. Takrat je zgorelo več kot 40.000 knjig.

Med prvimi knjižničarji je bil Prešernov prijatelj Matija Čop, ki je leta 1825 uredil prvi katalog na listkih. Pomembni knjižničarji so bili še Franc Ksaver Wilde, Charles Nodier, Miha Kastelic, Fran Levstik, Melitta Pivec Stelein Avgust Pirjevec.