Kmetijstvo se danes sooča s številnimi globalnimi  težavami, kot so: podnebne spremembe, zmanjševanje biotske pestrosti, onesnaženost okolja, zmanjševanje rodovitnih kmetijskih površin in večanje potreb po hrani. Planinsko-kraško pašništvo oziroma pastoralizem kot ena od najstarejših in zelo pomembnih tradicionalnih načinov kmetijske dejavnosti seveda ni izjema, saj se v hitro spreminjajočem svetu prav tako sooča s številnimi izzivi, ki so v evropskih državah precej podobni. Seveda je spopadanje z njimi različno, saj je povezano z geografskimi in demografskimi posebnostmi, predvsem pa s kmetijsko politiko, ki jo vodi posamezna država v Evropski uniji (EU). Kljub temu na ravni EU obstaja skupno zavedanje o pomenu planinsko-kraškega pašništva za kmetijstvo, še posebej na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo (OMD-območja), in posledično o ohranjanju ekonomskih, kulturnih in okoljskih vrednot, ki so povezane z njim. Izmenjava izkušenj in povezovanje ter skupno iskanje rešitev v evropskem prostoru so zelo pomembni in zato jih močno podpira tudi EU.

Biotehniški center Naklo je skupaj s strokovnjakom dr. Matejem Vidrihom z  Biotehniške fakultete v Ljubljani v tem kontekstu vključen v mednarodni projekt Pastoralism EA, v katerem sta še partnerja iz Francije ( L’Institut Agro-Montpellier SupAgro-Institut de Florac) in Španije ( Federacion de Escuelas Agrarias de Galicia). Vsi partnerji smo tako ali drugače povezani z izobraževanjem in eden glavnih ciljev projekta je oblikovanje novih vsebin ter načinov vključevanja planinsko-kraškega pašništva v izobraževalne programe glede na skupne težave, ki so povezane s tem področjem. Naše skupne ugotovitve so, da se soočamo s podobnimi težavami in da je kontekst planinsko-kraškega pašništva podoben v vseh partnerskih državah.

Glavne težave, s katerimi se sooča pašništvo v vseh treh državah, so:

• opuščanje kmetovanja in zaraščanje pašnikov na OMD-območjih,
• velika razdrobljenost kmetijskih površin in s tem povezane težave v sodobnih oblikah rabe,
• plenjenje pašnih živali s strani velikih zveri (volk, rjavi medved) in potepuških psov,
• sobivanje turizma in pašništva, še posebno v naravnih parkih,
• vpliv podnebnih sprememb, kot so suša in drugi ekstremni pojavi na travinju,
• ohranjanje biotske pestrosti na pašnih in drugih kmetijskih površinah,
• uničevanje pašnih površin s strani drugih prostoživečih živali (divji prašič – ritje po ruši, jelenjad – prekomerna popasenost ruše, talni škodljivci – objedanje korenin).

Glede na ugotovitve smo si v projektu zastavili naslednje cilje:

• na podlagi poznavanja težav na področju planinsko-kraškega pašništva v posamezni državi poiskati vsebine in rešitve, ki so skupne, in tiste, v katerih se razhajamo,
• opraviti popis organizacij, ki skrbijo za usposabljanja in prenos znanja na področju planinsko-kraškega pašništva,
• analizirati in primerjati sisteme usposabljanja ter prenosa znanja,
• na podlagi konkretnih težav, informacij in potreb s terena pripraviti vsebine ter predloge za usposabljanja na področju planinsko-kraškega pašništva z vključenostjo ustreznih pedagoških elementov,
• s svojimi dejavnostmi prispevati k večji osveščenosti  in  zavedanju o pomenu pašništva ter njegovi vlogi pri ohranjanju sonaravnega kmetijstva.

Objave:

•  Zelena dežela, stran 13 
•  Kmetovalec
• novice Višje šole
•  https://www.facebook.com/116184956435176/posts/682968713090128/?d=n 

Povezava na uradno stran projekta:  https://wikis.cdrflorac.fr/wikis/PastorEA/?PagePrincipale

Koordinator za Biotehniški center Naklo: Tomaž Levstek (tomaz.levstek@bc-naklo.si)