Med ključnimi vsebinami bi izpostavila razlikovanje med pozitivnim stresom (evstresom) in negativnim stresom (distresom), pomen osebne odpornosti, razvijanje čustvene inteligentnosti ter praktične tehnike sproščanja (npr. vaje dihanja, čuječnost, vpeljava »digitalne odklopitve«). Spoznali smo različne strategije za uravnavanje časa in postavljanje meja, pomen medsebojne podpore ter koncept »stresnega buddyja«, ki temelji na rednih preverjanjih in medsebojni skrbi med učitelji. Posebej zanimiva je bila vaja oblikovanja »Balance Blueprint« – načrta za uravnoteženo šolo, ki vključuje dobrobit učiteljev, dijakov in celotne šolske skupnosti.

Mednarodna dimenzija tečaja je bila pomembna dodana vrednost. Sodelovanje s kolegi iz drugih držav je odprlo priložnosti za mreženje, primerjavo šolskih sistemov in načrtovanje prihodnjih povezav. Prav tako so bile kulturne aktivnosti v Gentu in na obali priložnost za neformalno izmenjavo izkušenj ter krepitev osebnih in profesionalnih vezi.

Ob vsem pridobljenem znanju sem najbolj dragoceno odnesla spoznanje, da čuječnost ni le metoda za spopadanje s stresom, temveč način življenja. Uči nas biti prisotni, razvijati empatijo, mirnost in modrost – lastnosti, ki jih kot učiteljica želim prenašati tudi na svoje dijake. Poseben vtis je pustil dan v Zeebruggeju, kjer smo ob obali in naravnem rezervatu izvajali dihalne vaje. Verjamem, da lahko le učitelj, ki zna biti čuječ, poučuje na način, ki spodbuja notranje ravnovesje in dobro počutje. Svoja nova spoznanja bom delila s sodelavci na strokovnih aktivih, konferencah in festivalu Ko učim, gradim – na ta festival sem povabila tudi udeležence tečaja.  Nova poznanstva z učitelji iz različnih evropskih držav mi dajejo dodatno motivacijo, da iščem priložnosti za povezovanje in izmenjavo dobrih praks tudi v prihodnje.