NA BIOTEHNIŠKEM CENTRU NAKLO TUDI LETOŠNJE LETO ZAZNAMOVANO Z VELIKIM USPEHOM NAŠIH MLADIH RAZISKOVALCEV S PODROČJA BIOTEHNOLOGIJE
V petek, 25. 9. 2026, so gimnazijci 4. letnika biotehniške gimnazije Biotehniškega centra Naklo, v Novem mestu, na 56. Krkinih nagradah farmacevtskega podjetja Krka ( @krkaofficial ), prejeli Krkino nagrado in dve Krkini priznanji.
Nagrajena raziskovalna naloga dijakov Neže Zupanec, Zoje Šorn Vesel in Jana Ariha, pod mentorstvom profesorice mag. Marjetke Kastelic Švab, se je predstavila tudi na Krkinem simpoziju, kjer so mladi raziskovalci želeli ugotoviti, ali lahko oportunistične mikrobe kože, ki so v normalnih pogojih povsem neškodljivi, ob razširitvi zatiramo s pomočjo zelnice, odpadka fermentacije zelja. S tem bi uporabili odpadni produkt industrije, kar prispeva k trajnosti pridelave kislega zelja, hkrati pa bi medicini za lažja kožna obolenja ponudili novo alternativo v raziskovanju novih učinkovin. Celotno raziskavo smo opravili v šolskem mikrobiološkem laboratoriju. Izolirano bakterijo Staphylococcus aureus smo tretirali z zelnicami, ki so se razlikovale glede na sorto zelja, količino dodane soli in dodane konzervanse. Največjo antibiotično učinkovitost smo dokazali pri zelnici belega zelja »Novoton« z dodanimi konzervansi. Pri plesni Penicillium variabile pa je največjo antimikotično delovanje izkazala zelnica iz rdečega zelja »Amarant« z dodanimi konzervansi.
Krkino priznanje je prejela raziskovalna naloga dijakinj Katjuše Žumer in Zale Kelbič pod mentorstvom profesorice Tadeje Polajnar, kjer so proučevali medsebojni vpliv probiotične kvasovke Saccharomyces boulardii in mlečnokislinske bakterije Lactobacillus rhamnosus GG pri fermentaciji mleka in jabolčnega soka. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali sočasna prisotnost obeh mikroorganizmov vpliva na potek mlečnokislinske in alkoholne fermentacije ter ali med njima prihaja do antagonističnih ali sinergističnih učinkov. Rezultati so pokazali, da prisotnost kvasovke ni bistveno vplivala na potek mlečnokislinske fermentacije v mleku, prav tako prisotnost bakterije ni pomembno vplivala na alkoholno fermentacijo v soku. Mikroorganizma v uporabljenih pogojih nista delovala izrazito antagonističo niti sinergistično, temveč je bil njun učinek predvsem odvisen od substrata. Raziskava kaže, da je mogoče razviti probiotični izdelek, ki vsebuje obe kulturi brez medsebojnega zaviranja fermentacijskih procesov, kar je pomembno za razvoj funkcionalnih živil.
Še ena raziskovalna naloga je prejela Krkino priznanje, kjer so dijakinje Polona Lešnjak, Nuša Grašič in Hana Terezija Hlede pod mentorstvom profesorice mag. Marjetke Kastelic Švab, določale antioksidativni potencial (AOP) brezglutenskih in glutenskih živil, in sicer ajde, koruze, ovsa, prosa, boba in pšenice. Ajdo pogosto povezujemo z antioksidanti, zato smo želeli njen AOP primerjati še z ostalimi tradicionalnimi slovenskimi živili ter glutensko pšenico kot svetovno najbolj zastopano žitarico. Hkrati je bil še namen, da ugotovimo AOP živil, ki so pogosto zastopana v dietah bolnikov s celiakijo. Izbrana živila smo pripravili kot suhe vzorce, kuhane vzorce, surove fermentirane z jogurtom in surove vzorce fermentirane s probiotiki. Z raziskovanjem smo dokazali, da ima stročnica bob največjo vsebnost antioksidantov, takoj za njim ajda. Ugotovili smo, da je najvišji AOP živil po fermentaciji s probiotiki v primerjavi s fermentacijo z jogurtovo kulturo, še posebej pri ajdi z lupino. Pri temperaturni obdelavi teh živil je v primerjavi s toplotno neobdelanimi živili AOP padel pri vseh brezglutenskih vzorcih z izjemo ajde z lupino ter glutenske pšenice.
mentorici Marjetka Kastelic Švab in Tadeja Polajnar
