Pri pouku (Sonaravna pridelava hrane pri naravovarstvenem tehniku ter na gimnaziji pri kmetijstvo) smo obravnavali zdrav način pridelave hrane, uporabo te zdravo pridelane hrane in seveda kako zmanjšati zavržke hrane – čim manj odpadov.

Cilj dela je bilo ozaveščanje o porabi hrane, o kupovanju prevelikih količin hrane, poudarek je na uporabi in porabi hrane doma, v družini in sicer, da se nabavi toliko sestavin kot je potrebno = načrtovanje nakupov. Načrtovanje količin obrokov (da se za obroke pripravi toliko hrane kot jo družina potrebuje, v primeru ostajanja hrane pa se iz teh ostankov pripravi še naslednji, spremenjen obrok, vse zato, da se čim manj (ali nič) hrane ne meče stran). Prav tako je cilj, da se uporabi pakirana hrana, ki ji je potekel rok uporabe, če je le še primerna za uporabo (nima plesni, neprijetnega vonja, ne vsebuje žuželk,..).  Ozaveščamo pa tudi o prednostih lokalnih surovin.

Z zavrženo hrano smo se ukvarjali v več dveh različnih razredih (v 3. letniku naravovarstvenega tehnika pri modulih Sonaravna pridelava hrane ter Podjetništvo in v 3. letniku gimnazije pri izbirnem predmetu Kmetijstvo). Povsod se ukvarjamo s pridelavo hrane, pridelavo, ki nima negativnih posledic za okolje in zavedanjem, da moramo odpadke hrane čim bolj zmanjšati ne glede na to v katerem delu pride do njih (na polju, med prevozi, pri predelavi, v trgovini ali na domači mizi). Iskali smo rešitve kako zmanjšati zavržke hrane, kako predelati odpadno hrano, če do nje pride in pripravili recepte iz surovin, ki bi šle v odpad.

Dijaki so delali po skupinah. Naravovarstveniki so iskali podjetniško stran zavržene hrane: poslovno rešitev za pridelovalca, predelovalno industrijo, logistika, prodajalca, potrošnika in komunalno službo. Kako  izboljšati stanje, da ne bi prišlo do zavržkov in kaj storiti oz. na kakšen način zavržke spremeniti v donosen posel.

Gimnazijcih pa so imeli dve nalogi. V eni so se šli igro vlog kje so težave, zakaj prihaja do zavržene hrane, kdo je kriv, zakaj ni kriv – argumentiranje za in proti oz. težave posameznega sektorja. V drugi nalogi pa so pripravili Canvas poslovne modele na temo zavržene hrane. Ideje, ki so jih predlagali: tablete za podaljšanje roka uporabe, aplikacija, ki ti dodaja točke, če se izdelek ne zavrže, 3d printana hrana brez roka uporabe, grajenje posebnih cest, ki so namenjene le dostavnim službam, pametna shramba (Smart pantry), agencija za ‘izposojo’ sezonskih delavcev.

Dijaki so sodelovali med sabo v skupini, tudi skupine so sodelovale med sabo in nadgrajevale svoje ideje, predvsem pa je bilo pomembno, da so se zavedali težav z zavrženo hrano in spodbudili svojo kreativnost.

S projektom pa so se ukvarjali tudi dijaki zaključnega letnika naravovarstveni tehnik. Iz tega je nastala projektna naloga o zavrženi hrani.

Zadali so si več nalog:

– En teden so vodili evidenco porabe hrane in koliko te hrane se zavrže zaradi pretečenega roka, zaradi preveč pripravljene količine, odpadkov, ki nastanejo pri pripravi obrokov.

– Priprava tedenskega jedilnika za družino (zajtrk, malica, kosilo, večerja). V jedilnik so dijaki vključevali lokalne sestavine, ekološkega izvora, z minimalnim ali ničnim vplivom na okolje, z mislijo na to, da se izbira izdelke, ki niso pakirani v embalažo ali biorazgradljivo embalažo s poudarkom na zdravi prehrani in pravični trgovini.

– Priprava receptov jedi  iz zavržkov hrane. Dijaki so oblikovali nove, inovativne recepte iz ostankov hrane in iz sestavin, ki ostajajo v shrambi ali hladilniku in so blizu poteka roka veljavnosti ali celo preko roka in/ali ostankov obrokov in/ali odpadkov (npr. olupki).