Ritem, gibanje in glasba – navdih za sodobno poučevanje

 Izobraževanje na Portugalskem

V okviru mednarodnega izobraževanja na Portugalskem sva se udeležili delavnice Ritem, gibanje, glasba, ki jo je vodil Piotr Gospodarczyk, ustanovitelj programa School of Rhythms. Delavnica je temeljila na prepričanju, da sta ritem in gibanje univerzalna jezika, ki presegata kulturne in jezikovne razlike ter pomembno prispevata k učinkovitejšemu učenju, boljšemu sodelovanju in osebnemu razvoju.

Program je potekal na različnih lokacijah Lizbone – v parku Estrella, glasbeni učilnici, mestnem parku Edvarda VII in muzeju. Raznolikost okolij je omogočila drugačno izkušnjo učenja, saj smo spoznali, da kakovostno izobraževanje ni omejeno zgolj na učilnico.

Ritem kot temelj učenja

Delavnice smo začeli v parku Estrella, kjer smo skozi preproste gibalne naloge postopoma razvijali občutek za ritem, koordinacijo in sodelovanje. Začeli smo z izmeničnim prenašanjem teže z ene noge na drugo, nato pa postopoma dodajali gibanje rok, dotikanje ramen in kolen ter različne ritmične vzorce.

Posebej zanimive so bile vaje, pri katerih smo razlikovali med harmoničnim in neharmoničnim gibanjem. Pri usklajenih gibih je bilo gibanje tekoče in predvidljivo, medtem ko so nepredvidljive spremembe zahtevale večjo pozornost in hitrejše prilagajanje. Takšne dejavnosti učinkovito razvijajo koncentracijo, koordinacijo ter sposobnost hitrega odzivanja.

Ritem smo povezovali tudi z govorom. Ob prestopanju smo izgovarjali svoja imena, imena drugih udeležencev, živali, njihove barve ter različne zloge. Z združevanjem gibanja, govora in ritma smo spoznali, kako lahko učenci hkrati razvijajo več različnih spretnosti. Poseben poudarek je bil namenjen tudi tišini, saj ima v ritmu enako pomembno vlogo kot zvok.

Gibanje kot izraz ustvarjalnosti

Del programa je potekal tudi v glasbeni učilnici, kjer smo raziskovali gibanje telesa. Spoznavali smo, kako lahko že majhne spremembe položaja telesa ustvarijo popolnoma drugačen izraz. Delali smo z osnovnimi telesnimi položaji oziroma »liki«, jih povezovali v zaporedja in prilagajali različnim ritmom glasbe.

Velik poudarek je bil namenjen nadzoru nad telesom. Učili smo se usklajevati položaj bokov, prsnega koša in glave, saj pravilna drža omogoča bolj sproščeno in učinkovito gibanje. Vaje v parih so zahtevale opazovanje partnerja, medsebojno prilagajanje ter skupno ustvarjanje gibalnih vzorcev, kar je dodatno razvijalo komunikacijo in sodelovanje.

Zanimiva izkušnja je bila tudi dejavnost, pri kateri je eden izmed udeležencev prevzel vlogo vodje, ostali pa smo posnemali njegove gibe. Na prvi pogled preprosta naloga se je izkazala za odlično vajo pozornosti, opazovanja in skupinskega usklajevanja.

Učenje zunaj učilnice

Del aktivnosti je ponovno potekal na prostem. Po ogrevanju in vajah za povezovanje leve in desne strani telesa smo raziskovali različne načine hoje. Spreminjali smo hitrost gibanja, hodili kot pomembne osebe, kot samozavestni vodje ali pa zgolj spreminjali izraz na obrazu.

Posebej zanimiva je bila naloga, pri kateri smo morali med hojo vzpostavljati očesni stik z mimoidočimi udeleženci. Že preprost prijazen nasmeh je bistveno spremenil vzdušje v skupini, medtem ko je neprijazen izraz hitro ustvaril občutek nelagodja. Vaja je nazorno pokazala, kako pomembna je neverbalna komunikacija pri vsakodnevnem delu učitelja.

Razmišljanje o vrednotah in sodelovanju

Zaključni del izobraževanja je potekal v muzeju, kjer smo s pomočjo ustvarjalnih dejavnosti povzeli pridobljeno znanje. Vsak udeleženec je moral tečaj opisati z nekaj besedami, nato pa izbrano misel predstaviti s pantomimo. S tem smo spoznali, kako lahko tudi brez besed učinkovito posredujemo sporočilo.

Poseben vtis je pustila dejavnost z življenjskimi moti. Vsak udeleženec je zapisal svojo življenjsko misel, nato pa smo besede vseh misli naključno premešali in iz njih sestavljali nove stavke. Izbrane misli smo nato predstavili skozi igro vlog. Med najbolj odmevnimi sta bili sporočili: »Znanje je moč. Poglobi se vase.« ter »Vsaka pot se začne s prvim korakom. Ne naredi pot korakov, ampak koraki ustvarijo pot.«

Zaključek je bil namenjen predstavitvi primerov dobre prakse. Med njimi je bilo poslušanje zvokov iz okolja ter usmerjanje pozornosti na posamezen zvok v prostoru. Predavatelj je posebej poudaril uporabnost ritma pri delu z otroki z avtizmom. Ritmično gibanje in ponavljajoči se vzorci namreč številnim otrokom pomagajo pri umirjanju, koncentraciji in občutku varnosti.

Izkušnja, ki jo bova prenesli v pouk

Delavnica je pokazala, da za učinkovito učenje pogosto niso potrebni zahtevni pripomočki ali sodobna tehnologija. Veliko lahko dosežemo že s premišljeno uporabo ritma, gibanja, glasbe in sodelovalnih dejavnosti. Takšne metode spodbujajo aktivno sodelovanje, razvijajo pozornost, koordinacijo, ustvarjalnost in medsebojno komunikacijo.

Poleg številnih praktičnih idej sva domov odnesli tudi pomembno spoznanje, da se najboljše učenje pogosto zgodi takrat, ko se učenci aktivno vključijo, raziskujejo, ustvarjajo in pri tem sodelujejo z drugimi. Izobraževanje na Portugalskem je bilo zato dragocena strokovna izkušnja, ki nama je ponudila nove pristope za delo v razredu ter potrdila, da lahko ritem in gibanje postaneta močno didaktično orodje pri poučevanju različnih vsebin in učencev različnih starosti.