Spoznavni tabor skozi oči Zarje iz 1. L:
V začetku septembra smo se dijaki prvega letnika zbrali pred šolo, od koder smo se z avtobusom odpravili proti domu v Javorniškem Rovtu. Še pred odhodom smo oddali svoje mobitele, saj smo dva dneva preživeli stran od ekranov. Že na avtobusu smo se začeli bolje spoznavati. Večina dijakov se je posedla bolj zadaj, kjer je bilo veliko smeha, pogovorov in dobre volje.
Ko smo prispeli, smo se najprej razporedili po sobah. Dekleta in fantje smo bili razporejeni ločeno, nato pa smo se hitro odpravili na pohod. Pohod je bil kar naporen in med potjo smo se že malo spraševali, zakaj smo sploh šli, vendar smo po dolgem vzponu zadovoljni, saj smo končno prišli na vrh. Tam smo si privoščili malico, se spočili in naredili nekaj skupinskih fotografij. Nato smo se odpravili nazaj proti domu.
Po prihodu smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili za druženje in še boljše spoznavanje. Sledilo je kosilo. Postregli so nam postregli odlične čevapčiče, piščanca in rižoto. Po kosilu smo imeli ponovno nekaj prostega časa, nato pa so sledile spoznavne igre. Te so poskrbele za veliko smeha in nam pomagale, da smo se med seboj še bolje povezali.
Po večerji smo imeli še nekaj prostega časa, nato je sledil tematski večer. Dan smo zaključili z odhodom v sobe in spanjem.
Naslednje jutro smo začeli s krajšim sprehodom in razteznimi vajami. Po telovadbi nas je čakal odličen, sveže pripravljen zajtrk z različnimi dobrotami. Ko smo se okrepčali, smo se odpravili na delavnice, kjer smo izdelovali karierne mape in razmišljali o svojih interesih in o tem, kaj si želimo v razredu.
Za kosilo smo imeli gobovo juho, pri kateri je bila posebnost ta, da so gobe na pohodu nabrale naše sošolke. Po kosilu so sledile še različne igre in nekaj prostega časa. Ker smo se v teh dneh že zelo povezali, smo se proti koncu tabora domov odpravili z veliko novimi spomini in prijateljstvi.
Spoznavni tabor je bil tako odličen začetek našega srednješolskega obdobja. Domov smo se vrnili utrujeni, a zadovoljni, predvsem pa z občutkom, da smo postali prava razredna ekipa.
