Back

Avstrija

SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU

Inštitucija prejemnica: IMC Krems University of Applied Sciences

Spletna stran: https://www.imc.ac.at/en/

Termin usposabljanja: 14. 10. – 15. 10. 2026

Udeleženka: Mojca Logar

1. dan - sreda, 14. 10. 2026 - Obisk IMC Krems University of Applied Sciences

Na gostujoči ustanovi IMC Krems University of Applied Sciences me je sprejela ga. Iris Waringer, ki je odgovorna za mednarodne izmenjave in sodelovanje s tujimi izobraževalnimi ustanovami. V uvodnem srečanju mi je predstavila delovanje univerze, njeno organiziranost, študijske programe ter možnosti mednarodnega sodelovanja in povezovanja z drugimi fakultetami.

Univerza ima izrazito mednarodno usmeritev, kar se kaže tudi v velikem številu tujih študentov. Študijski programi potekajo v angleškem jeziku, kar omogoča vključevanje študentov iz različnih držav in ustvarja mednarodno študijsko okolje. Posebno pozornost namenjajo tudi študentom na izmenjavi, saj jim v okviru kampusa zagotavljajo možnosti bivanja in študija ter tako olajšujejo njihovo vključevanje v novo okolje. Med predstavljenimi študijskimi področji me je še posebej zanimala smer turizem, saj se vsebinsko povezuje s študijskimi programi in strokovnimi področji, ki jih razvijamo na Biotehniškem centru Naklo. Izmenjali sva tudi nekaj pogledov o možnostih prihodnjega sodelovanja in povezovanja na tem področju.

V nadaljevanju obiska sem si ogledala  prostore univerze, med drugim predavalnice, knjižnico in skupne prostore za druženje študentov. Prostori so sodobno in funkcionalno urejeni ter prilagojeni različnim oblikam študijskega dela, samostojnega učenja in neformalnega povezovanja študentov. Opazna je tudi trajnostna naravnanost ustanove. Študente spodbujajo k trajnostnim oblikam mobilnosti, predvsem k uporabi koles, za kar imajo pred vhodom v univerzo urejeno kolesarnico. Takšni ukrepi kažejo, da trajnostnih načel ne vključujejo le v študijske vsebine, temveč jih udejanjajo tudi v vsakdanjem življenju kampusa.

Zanimiva je bila predstavitev sistema podpore tujim študentom. Za njihovo lažje vključevanje imajo organizirano tutorstvo, pri katerem jim starejši oziroma izkušenejši študenti pomagajo pri študijskih obveznostih, orientaciji v novem okolju in vključevanju v študentsko skupnost. Posebno pozornost namenjajo tudi spremljanju študijskega napredka. Študente redno usmerjajo, spremljajo njihove dosežke in preverjajo, ali uspešno dosegajo zastavljene učne cilje.

Pomembna značilnost pedagoškega procesa je povezovanje teoretičnega znanja s praktičnim delom. Predavanja niso usmerjena zgolj v posredovanje teoretičnih vsebin, temveč jih dopolnjujejo s praktičnimi nalogami, obravnavo konkretnih primerov in reševanjem problemskih situacij. Študenti tako pridobljeno znanje preizkušajo v praksi, razvijajo samostojnost, kritično razmišljanje in sposobnost prenosa znanja v delovno okolje. Takšen način poučevanja je zanimiv tudi z vidika primerjave z našimi izobraževalnimi pristopi in nadaljnjega razvoja praktično usmerjenega izobraževanja na BC Naklo.

Poseben poudarek obiska je predstavljalo tudi sodelovanje na kongresu o gozdni terapiji, ki ga je organizirala univerza. Na povabilo organizatorjev sem predstavila primer dobre prakse uvajanja in izvajanja gozdne terapije na Biotehniškem centru Naklo. Udeležencem sem predstavila naše dosedanje izkušnje, različne ciljne skupine, ki jih vključujemo v aktivnosti, ter možnosti umeščanja gozdne terapije v šolsko okolje, med zaposlene, dijake, študente in zunanje udeležence. Predstavitev je bila priložnost za mednarodno izmenjavo znanja in izkušenj ter za promocijo dela in dejavnosti naše ustanove.

Obisk IMC Krems University of Applied Sciences je bil zame zelo koristen, saj sem spoznala drugačen organizacijski in pedagoški pristop k visokošolskemu izobraževanju, mednarodnemu sodelovanju in podpori študentom. Pridobljene informacije in dobre prakse predstavljajo izhodišče za razmislek o možnostih nadaljnjega razvoja naših študijskih vsebin, krepitvi mednarodnega povezovanja ter vključevanju trajnostnih in praktično naravnanih pristopov v izobraževalni proces. Posebej dragocena pa je bila možnost, da sem lahko tudi sama predstavila delo Biotehniškega centra Naklo na področju gozdne terapije in tako prispevala k njegovi mednarodni prepoznavnosti.

2. dan - četrtek, 15. 10. 2026 - Obisk zdravilnega gozda (Healing Forest)

Drugi dan mobilnosti je bil namenjen strokovni ekskurziji, v okviru katere smo spoznali primer dobre prakse razvoja in uporabe zdravilnega gozda (Healing Forest). Gre za zanimiv projekt, ki je nastal v sodelovanju z lastnikom gozda, opatijo Göttweig. V naravnem gozdnem okolju so uredili poseben poligon, namenjen spodbujanju telesnega in duševnega zdravja ter aktivnemu preživljanju časa v naravi.

Poligon, poimenovan Healing Forest, sestavlja sistem različnih športnih, gibalnih in sprostitvenih naprav ter rekvizitov, ki obiskovalcem omogočajo izvajanje različnih aktivnosti v naravnem okolju. Posamezne postaje so namenjene vajam za krepitev mišic, izboljševanju koordinacije, ravnotežja in gibljivosti ter sproščanju in umirjanju. Posebnost pristopa je povezovanje telesne aktivnosti z blagodejnimi učinki gozdnega okolja. Gozd tako ne predstavlja zgolj prostora za rekreacijo, temveč postaja pomemben del celostne obravnave človekovega zdravja in dobrega počutja.

Posebej zanimivo je njihovo povezovanje z zdravstveno in terapevtsko stroko. Njihov cilj je, da bi določene vsebine klasične fizioterapije in drugih terapevtskih obravnav prenesli v naravno okolje. S tem želijo ljudem omogočiti izvajanje prilagojenih gibalnih in sprostitvenih aktivnosti v gozdu ter izkoristiti prednosti naravnega okolja pri ohranjanju in krepitvi zdravja. Takšen pristop odpira nove možnosti sodelovanja med gozdarstvom, zdravstvom, fizioterapijo, rekreacijo in turizmom.

V okviru ekskurzije smo doživeli tudi posebno kulinarično izkušnjo v gozdu. Organizatorji so nam predstavili, kako je mogoče naravno okolje povezati z lokalno kulinariko in ustvariti drugačno doživetje za obiskovalce. Hrana, pripravljena oziroma postrežena v naravnem okolju, je bila del celostnega doživetja, v katerem so se prepletali narava, sprostitev, druženje in kulinarična ponudba.

V predstavljeni praksi vidim veliko možnosti za razvoj podobnih vsebin tudi v slovenskem prostoru, predvsem v povezavi s turističnimi ponudniki, gostinci, kmetijami in izobraževalnimi ustanovami. Tudi ponudniki gostinskih in turističnih storitev bi lahko svoje tradicionalne in lokalne jedi predstavili na nekoliko drugačen način – z degustacijami v gozdu, ki bi jih povezali z vodenimi sprehodi, gozdno terapijo, sprostitvenimi aktivnostmi in spoznavanjem naravne ter kulturne dediščine okolja.

Priložnosti vidim tudi za Biotehniški center Naklo, saj se takšna vsebina neposredno povezuje z našimi izobraževalnimi področji, zlasti s turizmom, gostinstvom, velnesom in trajnostnim razvojem. Dijaki in študenti bi lahko sodelovali pri pripravi in izvedbi kulinaričnih doživetij v naravi, spoznavali pomen lokalnih živil in tradicionalne kulinarike ter razvijali inovativne turistične produkte. V kombinaciji z gozdno terapijo bi lahko oblikovali tudi programe za podjetja, na primer v okviru promocije zdravja na delovnem mestu, kjer bi udeleženci poleg sprostitve in gibanja v gozdu doživeli še kulinarično ponudbo lokalnega okolja.

Obisk je bil zame pomemben predvsem z vidika spoznavanja novih možnosti povezovanja gozda z zdravjem, rekreacijo, terapevtskimi pristopi in turizmom. Predstavljeni primer dokazuje, da lahko gozd postane več kot le prostor za sprehajanje in oddih. S premišljeno zasnovo, sodelovanjem različnih strok in vključevanjem lokalnih ponudnikov lahko razvijemo nove, trajnostno naravnane vsebine, ki prispevajo k dobremu počutju ljudi in hkrati ustvarjajo dodatne možnosti za razvoj lokalnega okolja.

Skip to content