Avstrija
Izkušnje študentov
v tujini -
Krameterhof, Avstrija
Avstrija 2026
Termin: 7. 6. – 24. 6. 2026
Delovišče: Krameterhof, Avstrija
Spletna stran: https://krameterhof.at/en/
Predstavitev – Krameterhof – Nataša Lorber – povezava
Praksa študentke Nataše Lorber
7. 7. 2026
Prvi delovni dan mi je bilo prepuščeno delo ob hišnem vrtu. Vrt je v celoti prekrit s travo in predstavlja pravi mali raj, kjer na vsakem koraku brsti življenje ter se kaže bogata biodiverziteta.
Kljub visoki nadmorski višini, na kateri se nahaja kmetija, lahko rečem, da se še nikoli nisem srečala s tako rahlo in rodovitno zemljo. Z gospodarico Regino sva se pošalili, da je na otip kot ravno prav zmehčano maslo – prijetna, mehka in popolna za delo z rokami. Prav zemlja me je najbolj prevzela – težko je opisati, kako je mogoče ustvariti in ohraniti tako z življenjem bogato prst.
Naj bo to moja misija, ki se ji želim med to izmenjavo čim bolj približati. Skratka, zaupan mi je bil vrt, kar je zame velika odgovornost in hkrati čudovita priložnost za učenje. Posevke, ki so zaključili svoj namen, odšli v cvet ali jih je bilo treba zamenjati, sem najprej odstranila in pripravila prostor za nove zasaditve. Nadomestila sem jih z mladimi rastlinami, ki bodo nadaljevale zgodbo vrta. Tako so bili danes moji »sodelavci« solata, radič, fižol, brstični ohrovt in še marsikatera druga rastlina, ki je našla svoje mesto na vrtu.
Delo na kmetiji poteka od 8.00 do 14.00, nato sledi kosilo, ob 15.00 pa ponovno nadaljujemo z delom. Mene je čakalo meni še posebej ljubo opravilo v zeliščnem vrtu. Z grmov melise sem porezala mlade vršičke in jih pripravila za sušenje v čudovitem, doma izdelanem sušilcu, ki stoji kar na dvorišču domačije.
Delo sem zaključila ob 19. uri, ko se je domov pripeljal tudi gospodar Josef. Ob tem se je ponovno potrdilo nekaj, v kar že dolgo verjamem – energija ljudi je tista, ki ustvarja posebno vzdušje. Josef je s svojo odprtostjo, prijaznostjo in dobrodušnostjo name pustil zelo prijeten vtis ter občutek iskrene dobrodošlice.
Toliko za prvi delovni dan. Želim si še veliko podobnih dni, polnih raznolikih nalog, novih izkušenj in ustvarjalnega dela. Naj bodo pestri in produktivni, a vendarle ne preveč naporni – čeprav priznam, da se ob koncu dneva prijetna utrujenost že kar pozna.
8. 7. 2026
Za nami je naporen, a zelo produktiven delovni dan. Očistili smo vse rastlinjake s paradižniki, opleli baziliko in jo prekrili z zastirko. Nadaljevali smo delo na zeliščnem vrtu, sušili zelišča ter rezali storže za žganjekuho. Zdaj se v snopih namaka le še njihov zunanji del.
9. 7. 2026
Danes je bil zares zanimiv, a tudi precej naporen dan. Od 8.00 do 19.00 smo bili ves čas v pogonu, vmes pa si privoščili le kratko stoječo pavzo za kosilo. Skupaj s kolegico iz Francije, sva se po hitri predaji znanja s strani Regine, lotili celotnega postopka varjenja piva – od mletja ječmena pa vse do priprave pivine za fermentacijo. Delo je bilo precej zahtevno, saj vsak moral ves čas natančno spremljati temperaturo, segrevati, hladiti, pretakati, odstraniti ječmenovo pogačo in slediti številnim korakom na način izvedbe s tistim majhnim detajlom, ki na koncu pomeni veliko, da je bil postopek pravilno izpeljan in da bo pivo v obdobju okoli 4-6 tednov pitno. Skratka nikoli več ne bom na pivo gledala enako kot doslej 🍻🤭 Na koncu sva pripravila novo rundo pivo, ki bo zdaj počivala in fermentirala. Hkrati pa je bila vsaka prejšnja rundo, ki je bila že pripravljena, tudi ustekleničili, predhodno pa pripravili tudi steklenice, saj je bila želja Josefa, da so vse enotne neetikirane, kar nam je vzelo ogromno časa. Bil je res pester, poučen in delovno zelo intenziven dan.
10. 7. 2026
Današnji dan je že zgodaj zjutraj napovedoval visoke temperature. Čeprav je 25 °C zame skoraj idealna temperatura, je bilo jasno, da rastline na nadmorski višini okoli 1.500 metrov brez temeljitega zalivanja takšne vročine ne bi dolgo prenesle. Tako sem dan začela z eno svojih najljubših nalog – zalivanjem vseh rastlin na vrtovih okoli domačije. Poleg tega je bilo treba temeljito očistiti tudi sode, ki so ostali po prejšnjem varjenju piva.
Predhodniki na izmenjavi so za seboj pustili projekt Pinus sylvestris – rdeči bor. Fantje so nabrali mlade storže, najina naloga pa je bila, da jih zaradi močne poletne vročine čim prej nareževa in vakuumsko shraniva. Tako bodo ohranili svojo kakovost ter jih bo mogoče pozneje uporabiti za pripravo žganja, olja, kandiranih storžev ali kot zanimiv dodatek pri varjenju piva.
Sledilo je »multikulturno« kosilo, pri katerem smo se zbrali udeleženci iz Slovenije, Francije, Madžarske, Kameruna in Nepala. V veliko veselje nama je bilo, da sva se s kolegico Agathe iz Francije lahko udeležili delavnice o vrtnarjenju. Prijazna nemško govoreča obiskovalka delavnice je vsebino prevajala v angleščino, zato smo dobili veliko uporabnih nasvetov. Govorili smo predvsem o pomenu biodiverzitete, različnih sortah in časih setve, prilagajanju rastlinskega okolja, čim manjšem presajanju ter postopnem zalivanju. Ponovno sem spoznala, da lahko že z majhnimi in premišljenimi koraki veliko prispevamo h kakovosti in nadaljnjemu pridelku.
Po koncu predavanja sem nadaljevala z rezanjem storžev vse do 19. ure. Rezanje storžev v kombinaciji s popoldanskim predavanjem je bilo po uvodnih, precej napornih dnevih, zame skoraj počitek.
11. 7. 2026
Dan se je začel po ustaljenem ritmu – z obsežnim zalivanjem rastlin, nato pa smo nadaljevali z rezanjem hmeljevih storžev. Nato sva skupaj s francosko praktikantko pripravili testo za kruh z drožmi.
Na moje veliko veselje sem se danes ponovno udeležila delavnice, tokrat na terenu, česar sem se najbolj veselila. Po štirih dneh dela na kmetiji sem tako dobila priložnost spoznati njeno širšo podobo ter bolje razumeti, kako so posamezna opravila povezana v celotno delovanje kmetije.
Kot goba sem vpijala znanje, povezano s permakulturnim kmetovanjem v praktičnih primerih in videla, na kakšen način se pripravlja kompostiranje. Izvedela sem veliko koristnih informacij o pomenu pravilnega kompostiranja, različnih načinih njegove priprave ter o sajenju različnih kultur.
Vedno znova poudarijo količino zastirke na zemlji. Zemljo imajo pokrito z zastirko skozi celo leto, prav tako vsako leto ponovno dodajo svež kompost. Predavanje na terenu je potekalo skoraj 4 ure.
Po kosilu sva nadaljevali z načrtovanjem tedenske porabe kruha ter preverili, koliko hlebcev bo treba pripraviti. Prvi sveže pečeni hlebec smo skupaj z udeleženci poskusili še toplega, z dodatkom masla. Prav gotovo eden najboljših kruhov, kar sem jih kdaj poskusila – ne le zaradi njegovega okusa, temveč tudi zaradi čudovitega okolja, prijetnega vzdušja in ljudi, s katerimi smo ga delili za skupno mizo.
Popoldne je potekal tudi teoretični del delavnice. Vmes sva nadaljevali z rezanjem storžev in z veseljem lahko povem, da nama je uspelo zaključiti celotno delo. Sledilo je še večerno zalivanje, nato pa smo dan zaključili v prijetni družbi udeležencev delavnice. Preživeli smo sproščen večer, poln smeha, prijetnih pogovorov in dobre energije.
12. 7. 2026
Delovni dan sem začela že ob 7:00 z jutranjim zalivanjem, ki je v teh vročih dneh postalo nepogrešljiv del vsakdana. Kljub temu da kmetija leži na približno 1.500 metrih nadmorske višine, močna sončna pripeka hitro izsuši tla, zato rastline potrebujejo skrbno nego in redno zalivanje tako zjutraj kot tudi zvečer. Danes je bil tretji dan delavnice in tudi danes sem le te lahko sodelovala, za kar sem neizmerno hvaležna gostilna na kmetiji Krameterhof.
Danes je potekal že tretji dan delavnice, pri kateri sem lahko ponovno sodelovala. Za to priložnost sem neizmerno hvaležna gostiteljem na kmetiji Krameterhof, saj mi je omogočila pridobiti nova znanja in dragocene izkušnje.
Najprej nam je gospodarica Regina pokazala, kako cepimo kumare in bučke. Sledila so predavanja o pripravi sadilnih načrtov. Nato smo kot preizkus osvojitve znanja naredili zasaditveni načrt za dve leti. Naučila sem se veliko novega in dragocenega, pridobljeno znanje pa bom z veseljem prenesla na svoj vrt ter ga uporabila v praksi.
Sledila je kratka pavza, med katero smo v prijetni družbi drugih udeležencev delavnice pokušali včeraj pečeni kruh. Nato nam je gospodar kmetije Joseph praktično predstavil principe kompostiranja in nam pokazal, kako jih lahko uporabimo v praksi. Celodnevna delavnica se je zaključila s praktičnim preizkusom priprave kompostirne grede, ki bo v naslednjih dveh letih dozorela v kakovosten in zrel kompost.
Dan sem zaključila s ponovnim zalivanjem, ki je, kot sem že omenila, eno izmed mojih najljubših opravil. Ob 18. uri se je tako zaključil moj »delovni« nedeljski dan.
Za menoj je ponovno čudovit dan, poln novih izkušenj in prijetnih trenutkov. Jutri nas čaka nov delovni izziv, saj na kmetiji dela nikoli ne zmanjka – in prav je tako. Kmetovanje ni zgolj delo, temveč način življenja. Biti ves čas v stiku z naravo, na svežem zraku in obkrožena z rastlinami je nekaj, kar me iskreno osrečuje.
13. 7. 2026
Danes sem opravljala različna dela, od zalivanja rastlin do urejanja in pospravljanja okolice. Sodelovala sem tudi pri pripravi na pobiranje zelišč, kar je vključevalo pranje embalaže, nabiranje zelišč ter njihovo rezanje in pripravo za nadaljnjo obdelavo. Delo sem zaključila ob 17.00. Po uspešno opravljenih nalogah sem prijetno utrujena, a zadovoljna z opravljenim delom in pripravljena na zaslužen počitek.
14. 7. 2026
Danes sem opravljala različna dela, od zalivanja rastlin do urejanja in pospravljanja okolice. Sodelovala sem tudi pri pripravi na pobiranje zelišč, kar je vključevalo pranje embalaže, nabiranje zelišč ter njihovo rezanje in pripravo za nadaljnjo obdelavo. Delo sem zaključila ob 17.00. Po uspešno opravljenih nalogah sem prijetno utrujena, a zadovoljna z opravljenim delom in pripravljena na zaslužen počitek.
15. 7. 2026
Dan sem začela z odstranjevanjem slezovca, ki se je močno razrastel v zeliščnem vrtu. Ker ga je napadla slezova rja, je bilo treba vse okužene rastline skrbno odstraniti in njihove ostanke odpeljati stran, da bi preprečili širjenje bolezni na druge rastline.
Nato sem nadaljevala z nabiranjem različnih zelišč, pri čemer sem bila pozorna na njihovo primerno zrelost in kakovost. Po nabiranju sem zelišča pripravila za sušenje ter jih ustrezno razporedila in evidentirala, da bo postopek sušenja potekal pravilno.
V nadaljevanju dneva sem ponovno sodelovala pri rezanju storžev. Delo je zahtevalo natančnost in pazljivost, saj je pomembno, da so storži pravilno obrezani in pripravljeni za nadaljnjo uporabo oziroma predelavo. Skozi celoten dan sem pridobila dodatne praktične izkušnje pri vzdrževanju zeliščnega vrta, prepoznavanju rastlinskih bolezni ter pravilni pripravi zelišč za sušenje.
16. 7. 2026
Dan sva s praktikantko iz Francije začeli z nabiranjem zelišč. Nato sva ves dan nadaljevali z rezanjem storžev. Vmes sva pripravili tudi kosilo za fante, ki pomagajo na kmetiji.
17. 7. 2026
Dan se je začel klasično – z zalivanjem in hitrim urejanjem okolice. Nadaljevala sem delo v obhišnem vrtu, kjer sem se lotila projekta, kako do kompostnega prostora pripeljati čim več sončne svetlobe. Čeprav moje delo ni bilo izvedeno povsem profesionalno v arborističnem smislu, sem z nekaj posegi ustvarila več prostora, skozi katerega lahko zdaj prodirajo sončni žarki do kompostnika.
Vrt na desni strani, ki je najbolj osončen, je bil zaradi dolgotrajne zaraščenosti precej zanemarjen. Za popolno ureditev bi bilo potrebnih več delovnih rok, vendar sem bila z opravljenim delom zelo zadovoljna. Tudi danes sem poskrbela za pripravo kosila za vse na kmetiji. Po kosilu sem pripravila še nekaj zelišč, nato pa je sledilo večerno zalivanje.
Med vsem tem se je našlo še veliko majhnih opravil – tistih drobnih nalog, ki jih na kmetiji nikoli ne zmanjka. Prav te majhne podrobnosti pogosto sestavljajo celoto vsakdanjega dela.
Dan je bil prijeten predvsem zaradi dobre družbe sostanovalcev in lepega občutka, da je bil čas dobro izkoriščen.
18. 7. 2026
Dan se je začel z urejanjem hiše, predavalnice in okolice. Ker je danes ponovno potekalo izobraževanje, je naju oziroma vse skupaj čakalo pletje in mulčenje dveh njiv. Delo je potekalo v prijetnem, sproščenem in s smehom prežetem vzdušju, zato je čas hitro minil.
Po kosilu, ki sem ga pripravila, smo z delom nadaljevali kljub dežju. Čeprav je bilo delo zahtevno in sem bila proti večeru že precej utrujena, sem po večerji našla še dovolj energije za pisanje povzetka dneva in pogovor z mojimi najdražjimi.
Bil je lep, deloven in prijetno preživet dan.
19. 7. 2026
Dan se je začel s pripravo prostora za nedeljsko delavnico, nato pa sva se odpravili v hrib z lepo nalogo – nabiranjem lipovega cvetja. Vonj cvetoče lipe je bil prava aromaterapija, brenčanje čebel okoli ušes pa svojevrstna akustična spremljava. Skratka, namesto nedeljske maše 😉 pod lipo – čudovit začetek dneva. 😊
Dopoldne sem nadaljevala v prijetni družbi z ogledom zgornjih ribnikov, ki so me s svojo lepoto popolnoma prevzeli. Celotna okolica Krameterhofa je nepopisno lepa učilnica biodiverzitete. Človek bi se lahko preprosto ustavil, opazoval in občudoval raznolikost ter popolnost narave.
Po kosilu nas je presenetil vremenski preobrat – dež, ki ga je spremljala še sodra. Zato nas je toliko bolj razveselil gospodarjev klic, da je današnji dan za vse delovne prost. Popoldne sem izkoristila za sproščen sprehod v dežju in zaslužen počitek.
Bil je dan, ki je znova pokazal, da so včasih najlepši trenutki prav tisti, ki jih narekujeta narava in njen ritem.
20. 7. 2026
Dan se je začel s pospravljanjem hiše, kjer je dan prej potekal seminar, nato pa smo na hitro zalili vrt okoli hiše in rastlinjake.
Sledilo je eno mojih najljubših opravil na kmetiji – pletje in mulčenje dveh njiv. Delo ni med najlažjimi in tudi v Avstriji ni nič drugače: bolj ko se boriš s plevelom, več ga opaziš. 😅
A slovensko-francoski tandem je z veliko dobre volje in ekipnega duha uspešno opravil tudi to nalogo. Po koncu delovnika sva se odpravili v bližnji Tamsweg, kjer sva si privoščili zasluženo pivo in okusno večerjo.
Bil je dan umazanih rok in polnega srca. 💜
21. 7. 2026
Današnji dan sva preživeli v mojem najljubšem habitatu na svetu – v gozdu.
Gospodar nama je zjutraj razložil, do kod segajo njihovi gozdovi, nato pa sva se s “taksi traktorjem” kar v traktorski žlici odpeljali do roba gozda in se podali v pravi zeleni raj.
Pošteno sva grizli kolena in po dolgem času iskanja sva že začeli nekoliko dvomiti, da bova danes sploh našli kakšno užitno gobo. Potem pa sva globoko med travo zagledali sramežljive lisičke. In ko najdeš prvo, jih kmalu opaziš vedno več. Motivacije za hojo, iskanje in nabiranje je bilo v hipu še več.
Poleg lisičk sem med raziskovanjem opazila tudi piščančjo gobo oziroma žveplenega lepoluknjičarja (Laetiporus sulphureus). Težko jo je spregledati, saj izstopa z živahnimi oranžnimi in rumenimi odtenki ter velikimi pahljačastimi klobuki. Ime »piščančja goba« je dobila zato, ker naj bi mladi trosnjaki po strukturi in okusu spominjali na piščančje meso. Da je res šlo za to vrsto, so pozneje potrdili tudi gospodarji kmetije.
Ob vsem navdušenju nad gobami sva na kosilo skoraj pozabili. Zadovoljili sva se vsaka s svojo hruško, saj kdo bi vendar zapustil takšen gozdni raj samo zaradi kosila.
Z nabiranjem gob sva zaključili okoli 16. ure. Ob robu gozda sva srečali fanta, ki sem ju razveselila z nekaj sladkega – njuno veselje je bilo neprecenljivo.
Ker pa nama energije še ni zmanjkalo, gospodar pa si je zaželel še lipove cvetove, sva zavihali rokave še enkrat in se lotili nabiranja lipe.
Zvečer sem zaspala v trenutku – utrujena, a neizmerno hvaležna.
Bil je čudovit dan v gozdovih kmetije Krameterhof.
22. 7. 2026
Na posestvu Krameterhof je veliko ribnikov, ki so zaradi lege kmetije na različnih višinah in sistema teras med seboj povezani. Prav vsi so polni življenja – v njih in ob njih najdemo raznovrstne vodne rastline ter številne živali, od žab in kačjih pastirjev do rakov in rib.
Današnji projekt je bil presajanje vodnih rastlin iz enega ribnika v drugega. Po fotografijah sodeč smo presajali močvirsko peruniko, ki ima dolge, mečaste liste ter zelo močan, razvejan in med seboj prepleten koreninsko-rizomski sistem. � Presajali smo tudi vodne lilije oziroma lokvanje, katerih listi rastejo iz potopljenih korenik in nato plavajo na vodni gladini. �
Botanical.com (Plants of the World Online)
Odstranjevanje rastlin iz prvega ribnika je bilo prava preizkušnja moči. Njihove korenine so bile zelo močne in tesno povezane, zato smo morale paziti, da smo jih pri izkopavanju čim manj poškodovale. Nato smo rastline razdelile na manjše skupine ter jih posadile na brežino in neposredno v drugi ribnik.
Naše začetno navdušenje nad ribiškimi škornji je kmalu ujela realnost, saj so prav vsi premočili. Kljub mokrim nogam nam ni zmanjkalo volje do dela. Vreme je bilo občasno sončno in prijetno, zato smo ob oponašanju žabjega čofotanja in skoraj arheološkem izkopavanju korenin za nekaj časa pozabile, da opravljamo naporno in garaško delo, za katero si človek sprva sploh ne bi mislil, da je lahko del kmetovanja.
Ker jutri odhajam domov, smo se na pomolu istega ribnika zbrali člani naše mednarodne ekipe iz Slovenije, Francije, Madžarske in Nepala ter nazdravili z domačim pivom Krameterhof. To je bil popoln zaključek neprecenljive izkušnje, polne novih delovnih znanj, smeha iz srca, urjenja tujega jezika ter čudovitih trenutkov z ekipo mojih »sotrpinov«. Domov odhajam utrujena, vendar ponosna in bogatejša za številne izkušnje ter spomine.
